SDS zbral več kot 40.000 podpisov za referendum o arhivih

Stranka SDS je sporočila, da je zbrala več kot 40.000 podpisov za referendum o arhivih. "Zbrali smo več kot 40.000 podpisov za referendum proti zapiranju arhivov Udbe. Kot edina politična stranka doslej smo v predvidenem roku že drugič zbrali več kot 40.000 podpisov za zakonodajni referendum. Prvič smo jih namreč zbrali za zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma za večinski volilni sistem leta 1996," so zapisali.

Velik odziv ljudi priča, da se zavedajo, da arhivska novela, ki jo je predlagala vlada in sprejela vladna večina v DZ, izenačuje žrtve in njihove rablje ter na perfiden način zapira arhive, so še dodali.

Podpise bodo pri pristojni službi v državnem zboru vložili predvidoma v prihodnjem tednu.

Postopki, ki sledijo

Predlagatelj mora zbrane podpise skupaj z zahtevo za razpis referenduma predložiti v DZ v sedmih dneh, to je do 26. marca. Če bo predsednik DZ ugotovil, da je referendumsko vprašanje ustrezno in je podpisov dovolj, bo moral DZ v sedmih dneh, torej do 2. aprila, razpisati referendum.

Pri tem zakon o referendumu in ljudski iniciativi določa, da od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, pa mora DZ sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Slednje torej pomeni, da bi morali (glede na roke) za to, da bi bil referendum izveden skupaj z volitvami v Evropski parlament, ki bodo 25. maja, glasovati vsaj dve tretjini navzočih poslancev.

Po noveli arhivskega zakona, ki jo je DZ potrdil konec januarja, se spreminja način vpogleda v članske mape nekdanjih funkcionarjev katere izmed družbenopolitičnih organizacij. Trenutno ni omejitev pri takšnih vpogledih, po novem pa bo moral uslužbenec arhiva v mapi prekriti občutljive osebne podatke. Če bo raziskovalec želel videti tudi te, se bo moral obrniti po dovoljenje na arhivsko komisijo. Zato nasprotniki novele trdijo, da ta arhive tehnično bolj zapira.

Po drugi strani novela spremembe prinaša pri vpogledu v osebne dosjeje žrtev nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, denimo nekdanje Službe državne varnosti (SDV). Trenutno je vpogled v osebni dosje žrtve SDV mogoč le, če ga odobri arhivska komisija, ta pa dostop odobri le, če oseba ni več živa in če je od njene smrti minilo več kot deset let. Po novem pa bo vpogled mogoč v vse dosjeje (tudi še živih oseb), pri čemer bodo občutljivi osebni podatki prekriti. Zato podporniki novele trdijo, da arhive bolj odpira.