
Poslanska skupina stranke SDS je danes v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o javnosti premoženja funkcionarjev, katerega cilj je zagotavljanje transparentnosti delovanja javnih funkcionarjev in preventivno delovanje na področju koruptivnih ravnanj, so sporočili iz SDS.
Dodajajo, da predlog zakona zasleduje načelo delitve oblasti, načelo transparentnosti in odprtosti. Po oceni poslanske skupine SDS je nadzor nad premoženjskim stanjem zavezancev eden osnovnih pogojev preglednosti in zaupanja v javne funkcije, zato pomeni neločljiv del integritete javnega sektorja.
Po njihovem mnenju je sprejem predlaganega zakona neizogiben zaradi odgovorne politike in preglednosti delovanja funkcionark in funkcionarjev ter odgovornosti do državljank in državljanov v času gospodarske krize.
Predlagane spremembe glede nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev po njihovem mnenju narekuje tudi dejstvo, da tudi DZ ni opravljal nadzora nad premoženjskim stanjem treh članov senata Komisije za preprečevanje korupcije.
"Potrebno je poudariti, da v vsem času, kar je bil imenovan senat, ni bil opravljen niti en nadzor nad premoženjskim stanjem članov senata. Odgovornost nad tem, da ta nadzor ni opravljen oziroma še ni zaključen, je predvsem v vrstah sedanje koalicije," menijo poslanci SDS.
Poglavitno rešitev predloga zakona o javnem premoženju funkcionarjev predstavlja dolžnost prijave premoženjskega stanja funkcionarjev ter javnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev računskemu sodišču.
Kot predvideva njihov predlog, bi morali funkcionarji takoj, najpozneje pa v mesecu dni po nastopu in prenehanju funkcije, računskemu sodišču sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju, to pa bi veljalo tudi za župane in podžupane, ki funkcijo opravljajo nepoklicno.
Prijava premoženjskega stanja bi morala med drugim obsegati podatke o drugih funkcijah, ki jih zaseda funkcionar, pridobitni dejavnosti, ki jo je opravljal pred nastopom funkcije, dohodkih v letih, ko je opravljal funkcijo, lastništvu oziroma deležih, delnicah in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi, zasebnem zavodu ali drugi zasebni dejavnosti z opisom dejavnosti in oznako firme oziroma imena organizacije.
Prav tako bi moral po zakonskem predlogu SDS vsak funkcionar prijaviti vse obdavčljive dohodke po zakonu, ki ureja dohodnino in niso oproščeni plačila dohodnine, nepremičnine z vsemi zemljiškoknjižnimi podatki ter deleže in delnice, ki so ali pa niso evidentirani v klirinško-depotnih družbah.

Premoženje bi morali prijaviti vsako leto
Prijaviti bi morali denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, katerih skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 evrov, pa tudi skupno vrednost gotovine ali vrednostnih papirjev, če njihova vrednost presega to vrednost. Funkcionarji bi morali prijaviti še dolgove, obveznosti oz. prevzeta jamstva, dana posojila in premičnine, katerih vrednost presega 10.000 evrov, pa tudi druge podatke v zvezi s premoženjskim stanjem, ki bi jih želeli sporočiti.
Svoje premoženjsko stanje bi po predlogu morali v času trajanja mandata prijaviti vsako leto najkasneje do 31. marca, razen v letu, ko bi prvič sporočili podatke. Na zahtevo računskega sodišča bi nato moral funkcionar podatke pošiljati še dve leti po prenehanju opravljanja funkcije.
Tako prijavljeni podatki bi po predlogu SDS bili ne glede na omejitve, ki jih določa zakon zaradi varovanja osebnih podatkov in davčnih tajnosti, javno dostopni v delu, ki se nanaša na dohodke in premoženje, pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti. Objavljeni bi bili na spletni strani računskega sodišča, tam pa bi bili dosegljivi še leto dni od prenehanja opravljanja javne funkcije.
Za kršitve v največji opozicijski stranki predlagajo globo od 200 do 1200 evrov, z globo od 200 do 4000 evrov pa bi kaznovali za prekršek pravno osebo, ki ne bi dopustila vpogleda v dokumentacijo. Ob tem bi moral kršitelj plačati tudi globo v višini vrednosti neprijavljenega premoženja oz. premoženja, katerega izvora ni znal pojasniti.
KOMENTARJI (60)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.