Minister za kulturo Uroš Grilc je današnji začetek zbiranja podpisov za referendum o arhivski noveli pospremil z besedami, da se boji, da je ta tema "zelo spolitizirana". Če bo predlagateljem uspelo zbrati zadostno število podpisov, se bo vlada v kampanji osredotočila na stroko, je Grilc napovedal pred današnjo sejo vlade.
Zbiranje lahko traja do 19. marca, če jih bo pobudnikom uspelo zbrati, bo moral DZ referendum razpisati v sedmih dneh. "Kot ste lahko videli, smo oddali svoj podpis proti zapiranju arhivov," je danes pred parlamentom dejala poslanka Eva Irgl in dodala, da je pomemebno, da narod pozna svojo preteklost in da lahko nato s polnimi pljuči zadiha prihodnost. Irglova zagotavlja, da je njihov edini in skupni cilj priti do zgodovinske resnice ter omogočiti zgodovinarjem, raziskovalcem in publicistom, da svoje delo lahko opravljajo profesionalno in strokovno. Spomnila je še, da so v nekaj dneh zbrali 10.000 podpisov za začetek postopkov za referendum, kar po njenem mnenju pokazatelj, da so na pravi poti.
Medtem poslanka ni konkretno pojasnila, zakaj na stojnicah ni opaziti poziva k oddaji podpisa za referendum o arhivski noveli. Dejala je le, da še ni pogledala natančno, kaj piše na stojnici. "Smo proti zapiranju arhivov Udbe, takšno je tudi geslo, ki je bilo posredovano na ministrstvo za notranje zadeve," je povedala.
Na vprašanje, s čim natančno arhivska novela zapira arhive Udbe, je Irglova odgovorila z mnenjem glede zakonskih določil o anonimizaciji. Strokovnjaki se po njenih besedah zavedajo, da bo v primeru anonimizacije nekaterih zadev pri raziskovanju obsežnih dokumentacij šlo za izjemno težaško delo, ki bo lahko trajalo tudi eno leto. To pa pomeni onemogočanje dela raziskovalcev in perfidno prikrivanje oz. zapiranje arhivov, je prepričana.
Po mnenju publicista Romana Leljaka ni prav, da so zgodovinarji, raziskovalci in publicisti odvisni od vsakokratne arhivske komisije. "Odprimo že te arhive v popolnosti, razbremenimo se preteklosti in živimo naprej," je pozval.
Pojasnil je, da je komisija njemu doslej zavrnila eno prošnjo za vpogled v enega od osebnih arhivov. Dnevno, kot pravi, sam pregleda okoli 500 do 800 listov gradiva. Na vprašanje, koliko časa to sedaj poteka in koliko bo po njegovem mnenju po novem zakonu, pa odgovarja, da ne ve, kako bi bilo to videti v praksi.
Strinja se, da mu je tudi sedaj morala vpogled odobriti arhivska komisija, ob čemer pa izpostavlja izvajanje zakonov. "Bojim se, da se bo novela zakona v praksi izvajala popolnoma drugače, kot je napisano," je pojasnil Leljak. Poudaril je še, da z novelo zakona pri varovanju občutljivih osebnih podatkov izenačujejo žrtve in zločince.
Grilc: Novela odpira slovenske arhive!
Na drugi strani minister za kulturo Grilc poudarja, da bo stroka v morebitni referendumski kampanji pokazala, zakaj novela "odpira slovenske arhive in jih ne zapira".
Osredotočenje na dva zakonska člena o gradivu, ki je nastalo pred 17. majem 1990 in se nanaša na Službo državne varnosti, po oceni ministra predstavlja "izgovor in ima za talca razvoj celotnega arhivskega področja". "Bojim se, da je tema žal zelo spolitizirana," je pojasnil Grilc in ocenil, da se državljani v tem trenutku ukvarjajo z bolj pomembnimi temami.
Kot je še poudaril minister, je v času nastajanja novele verjel v dogovor o tem, kako na transparenten in demokratičen način urediti dostop do arhivskega gradiva. To je namreč po njegovih besedah predpogoj, da bi se nekoč lahko sporazumeli o tem, kakšna je naša polpretekla zgodovina.
Kot smo poročali, se je pred dnevi zaradi novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki jo je DZ sprejel januarja, prek družbenega omrežja Twitter v minulih dneh vnela ostra polemika med strankama SDS in NSi. V SDS so vztrajali, da novela tehnično zapira arhive, medtem ko v NSi ocenjujejo, da novela arhive bolj odpira kot dosedanji zakon. NSi je novelo zato tudi podprla, kar pa je predsednik SDS Janez Janša označil za sramoto. V NSi so odgovorili, da gre za taktični manever za mobilizacijo volivcev pred evropskimi volitvami.
KOMENTARJI (691)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.