SDS ne bi obdavčil kmetijskih nepremičnin, omogočil bi pritožbo na vrednost

Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o davku na nepremičnine. Po predlogu bi iz obdavčitve izvzeli nepremičnine - poslovne, industrijske in energetske nepremičnine ter zemljišča za to rabo - v lasti samostojnih podjetnikov ter mikro, malih in srednje velikih podjetij, ki služijo ustvarjanju nove vrednosti.

"Vsem je jasno, da smo kot ena redkih držav EU in evroobmočja še vedno v času globoke gospodarske krize ter da tudi ni na vidiku novih svetlih točk. Gospodarstvu je treba dati kisik, zagon, in dodatne davčne obremenitve ne vodijo k temu," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal poslanec SDS Andrej Vizjak.

Gozdna zemljišča in kmetijske površine bi izvzeli

Z izvzetjem bi tem subjektom omogočili, da ponovno zadihajo, rastejo in odpirajo nova delovna mesta, je dodal.

Podobno bi iz obdavčitve izvzeli tudi nepremičnine, ki se uporabljajo za ustvarjanje dodane vrednosti v kmetijstvu, torej kmetijske stavbe ter kmetijska in gozdna zemljišča.

"Kmetijstvo je zelo pomembna gospodarska dejavnost za vso Slovenijo. Obremenitve kmetov in podjetij, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, so v zadnjem času zelo velike, tako velike, da ta podjetja ne morejo slediti konkurenčnosti podjetij v drugih državah," je dejal poslanec SDS Andrej Šircelj.

Z izvzetjem teh nepremičnin bi razbremenili kmetijstvo, država pa bi po njegovih besedah lahko dobila več davka prek dohodka, ki ga kmetije ustvarjajo, višjo gospodarsko rast in višje prihodke ob večji konkurenčnosti.

Ob pritožbi bi prišel pooblaščeni ocenjevalec

Predlagajo tudi možnost pritožbe na posplošeno tržno vrednost nepremičnine, ki bo osnova za odmero davka, pri čemer bi se pritožba štela za zahtevo, da se vrednost določi s cenitvijo pooblaščenega ocenjevalca.

"To, da se zavezanci ne morejo pritožiti na posplošeno tržno vrednost, predstavlja precedens v pravni državi. Vsi se imamo možnost pritožiti na ravnanje državnega organa. To je ustavno zajamčena pravica, ki je s tem zakonom kršena, ker se davčni zavezanci ne morejo pritožiti na davčno osnovo," pravi Šircelj.

Nekatere ocene vrednosti so skrb zbujajoče in nesorazmerne, opozarja Šircelj in dodaja, da morajo imeti zavezanci na nepravilnosti, ki se seveda lahko zgodijo, možnost pritožbe. Težava so tudi neurejeni podatki o zemljiščih, prek katerih poteka javna infrastruktura, kot so ceste, še izpostavlja.

Natančne ocene, za koliko bi bili ob teh spremembah zakona prihodki iz tega davka nižji, v poslanski skupini nimajo, saj nimajo podatkov o tem, kakšen delež v obdavčitvi predstavljajo velika podjetja, ki bi ostala v obdavčitvi, in kakšnega ostali subjekti. Gre pa za "pomembna sredstva", pravi Vizjak, vendar v poslanski skupini menijo, da jih trenutno veliko bolj potrebuje gospodarstvo kot pa državni aparat.

S tem se tudi ponuja rešitev, dodaja Vizjak, da se racionalizira delovanje države, česar se bo vlada prej ali slej morala lotiti.

Z usmeritvijo "pomisli najprej na male" pa utemeljujejo različno obravnavo velikih in manjših podjetij. To je rdeča nit evropskih politik; mala in srednje velika podjetja s potencialom rasti morajo biti deležna posebne pozornosti, je dodal Vizjak.