Topla 'jesenska' zima bo še vztrajala, omembe vrednih padavin ne bo

Konec tedna, ki je za nami, je bil deževen in siv, v naslednjih dneh pa nam bo vreme bolj naklonjeno, saj so pred nami večinoma suhi dnevi. Tudi sonce ne bo redkost, čeprav se bo ponekod po nižinah zadrževala megla, skozi katero se sončni žarki žal ne bodo mogli prebiti. Temperature bodo še vedno bolj podobne jesenskim kot zimskim, saj bo čez dan okoli 10 stopinj Celzija.

Državna meteorološka služba pod dolgoročno vremensko napovedjo piše, da je razvoj vremena od petka naprej še nekoliko vprašljiv. Možno je, da bo že v nedeljo čez dan od severa mrzel polarni zrak prodrl daleč proti jugu, lahko pa se ta prodor zgodi šele kakšen dan pozneje in ni nujno, da bo tako izrazit. Je pa jasno, da omembe vrednih padavin še ne bo, vprašanje pa je, kako hitro in za koliko se bo ohladilo.

Več o vremenu na vreme.24ur.com.

Previdno v gorah!

Vremenoslovci svarijo pred razmerami v visokogorju, saj predvsem v Julijskih Alpah in zahodnih Karavankah obstaja velika nevarnost snežnih plazov. Na Upravi RS za zaščito in reševanje pravijo, da je največ snega v visokogorju Julijskih Alp, kjer ga je do okoli 250 centimetrov, v višjih legah Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp pa ga je lokalno okoli 130 centimetrov. Na 1500 metrih ga je v Julijcih do okoli 100 centimetrov, drugod pa precej manj. Omembe vredna snežna odeja se začenja na nadmorski višini okoli 1200 metrov, v prisojah tudi višje. Sneg je nad okoli 2000 metri večinoma suh in rahel, nižje pa moker in mehak.

Jugozahodnik je delal zamete, na vetru izpostavljenih mestih pa je sneg precej spihan. Na omenjeni upravi dodajajo, da pričakujejo spontano plazenje srednje velikih in številnih manjših plazov predvsem s strmejših pobočij. Plaz se lahko sproži tudi ob manjši dodatni obremenitvi snežne odeje, še posebej nevarna so območja napihanega snega ter strma in srednje strma pobočja na vseh orientacijah. Pod okoli 1600 metri je snežna odeja precej razmočena in tam so možni talni plazovi s strmih, travnatih pobočij.

V naslednjih dneh bo snežna odeja ponoči pomrznila, čez dan pa se bo preobražala in sesedala ter se postopno stabilizirala. Na površini bo nastajala skorja. Spontano plazenje se bo umirjalo, nevarnost snežnih plazov se bo postopno zmanjševala.

V nedeljo zvečer so se razmere začele umirjati

Včeraj so čez dan težave povzročale narasle reke, ponekod pa tudi razmočen teren, a proti večeru so se razmere začele umirjati. Čez noč je na Goriškem dežuralo okrog 50 pripadnikov CZ, a intervencije niso bile potrebne, je povedal poveljnik regijskega štaba CZ za Severno Primorsko Samo Kosmač. S cest, ki so bile v nedeljo poplavljene, je voda odtekla, tako da so ponovno prevozne. Največ težav so imeli predvsem prebivalci Renč, ki so morali zaradi poplavljenih cest proti Bukovici in Mirnu uporabiti obvoze na kraško stran.

Visoke vode so ogrožale tudi posamezne prebivalce v zgornjem Posočju, a ker je dež ponehal, je Soča s pritoki začela upadati že v nedeljo popoldan. Zaradi razmočenega terena je grozila tudi nevarnost manjših zemeljskih plazov. Manjši je začel drseti v bližini Bače pri Modreju, na Petrovem Brdu na Tolminskem pa je plaz ogrožal stanovanjsko hišo in občinsko cesto, zato so plazišče pokrili.

Na Arsu pravijo, da se reka Ljubljanica razliva na območju vsakoletnih poplav. Njen pretok na vodomerni postaji Moste trenutno znaša 179 m3/s in počasi upada. Poplavljene površine ob reki se bodo danes in jutri zmanjševale.

Reki Vipava in Sava v Zasavju, ki sta se dopoldne še razlivali, sta se vrnili v svoji koriti.