Kje se konča svoboda izražanja in začne sovražni govor?

Ko je v javnosti odjeknila novica, da namerava Elon Musk prevzeti Twitter, so se pojavili številni pomisleki, sploh zato ker se Musk opisuje kot "absolutist svobode govora", zaradi česar se skupine za pravice bojijo, da bo Twitter pod njegovim lastništvom postal forum za sovražni govor in dezinformacije. "Zadnje, kar potrebujemo, je Twitter, ki si namerno zatiska oči pred nasilnim in žaljivim govorom proti uporabnikom, zlasti tistim, ki so najbolj nesorazmerno prizadeti, vključno z ženskami, nebinarnimi osebami in drugimi," je povedal Michael Kleinman, tehnolog in direktor za človekove pravice pri Amnesty International USA.

In če Musk zagovarja svobodo govora, številni poudarjajo, da je tanko mejo med svobodo govora in zagotavljanjem, da sovražni govor ne povzroča radikalizacije ali nasilja, težko uravnotežiti. "Svoboda govora res ni črno-bela. To je zelo neurejeno ozemlje. Opravka imamo s človeštvom," je povedal Bill Ottman, izvršni direktor in soustanovitelj Minds. Gre za platformo družbenih medijev, ki temelji na blockchainu, ki uporablja odprtokodno kodo. Uporabnik lahko prek algoritma nadzoruje vrsto vsebine, ki jo vidi. Toda pozivi k nasilju in vsebine, ki so nezakonite, so umaknjene.

Ottman trdi, da če prepoveste bolj ekstremne vsebine in uporabnike, potem ta uporabnik nenadoma nima možnosti, da bi ga deradikalizirali, ker odide v druge temnejše kotičke interneta, kjer se bo verjetno stanje samo poslabšalo. "Zato skušamo pristopiti h konceptu svobode govora tudi z vidika duševnega zdravja," je dejal. Kot še meni, je z diskurzom, ki se dogaja na družbenih omrežjih, ljudi s skrajnimi pogledi mogoče prepričati, da preidejo k racionalnemu razmišljanju. Čeprav priznava, da to lahko traja leta, da se spremeni mišljenje tistih, ki so radikalizirani in včasih sploh ne delujejo, bi to lahko delovalo na družbenih omrežjih. "Če na eni strani vidite objavo, ki je sovražna, bi vas lahko zelo užalila in vam pokvarila dan. Če pa nanjo pogledate skozi drugačen objektiv, vidite, da bi to lahko videli kot priložnost za dialog," je dejal. 

A treba je biti pazljiv, opozarja profesorica novih medijev in interneta na londonski šoli za ekonomijo in politične vede, Robin Mansell. "Svoboda govora na različnih mestih pomeni različne stvari. Musk predlaga svobodo brez odgovornosti."  Tukaj pa je prav, da se spomnimo znanega pregovora, ki pravi, da se svoboda enega posameznika konča tam, kjer se začne svoboda drugega. Musk sicer ni natančno navedel, katere omejitve namerava ukiniti, toda v tvitu je namignil, da prihaja sprememba. "Izjemen odziv tistih, ki se bojijo svobode govora, pove vse," je zapisal. 

Strokovnjaki sicer pravijo, da bo Musk, ko bo na čelu Twitterja, morda ugotovil, da ostati zvest svojim načelom svobode govora ni tako preprosto. Twitter, ki ima 400 milijonov uporabnikov, je namreč treba ustrezno moderirati ob spoštovanju svobode govora, pravi generalni sekretar Mednarodne zveze novinarjev (IFJ) Anthony Bellanger. Da je svoboda govora čudovita, sovražni govor pa nesprejemljiv, pa dodaja Derrick Johnson, izvršni direktor Nacionalnega združenja za napredek obarvanih ljudi (NAACP). "Ne dovolite, da bi Twitter postal posoda za sovražni govor ali laži, ki rušijo našo demokracijo," je pozval.

Spomnimo samo, da se tako Twitter kot druga družbena omrežja v zadnjih letih borijo proti dezinformacijam, ustrahovanju in sovražni vsebini. Tako je prepovedal številne uporabnike, ker so spodbujali nasilje ali grozili in napadali ljudi na podlagi njihove rase, vere, spolne identitete ali invalidnosti. S platforme so tako odstranili nekdanjega vodjo Ku Klux Klana Davida Duka, skrajno desnega teoretika zarote Alexa Jonesa in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Twitter je prav tako zatrl laži o covidu-19 in odstranil na tisoče računov, povezanih s skrajno desnim gibanjem QAnon, katerega privrženci verjamejo, da Trump vodi skrivno vojno proti globalnemu liberalnemu kultu pedofilov, ki častijo satana.

Razlika med svobodo izražanja in sovražnim govorom

Zavedati se moramo, da svoboda govora, pa tudi druge pravice, niso brezpogojne. Pri uveljavljanju svobode govora moramo namreč upoštevati tudi druge pravice in interese. Njena meja je med drugim tudi sovražni govor – gre za verbalno zlorabo, ki temelji na uporabi žaljivih izrazov, ki jih včasih spremljajo tudi drugi simboli sovraštva. Bistvo sovražnega govora je zaničevanje, ki je uperjeno v posameznika ali skupino ljudi. Je pa njegova razmejitev v odnosu do svobode izražanja zelo težka. A če branimo svobodo izražanja kot zelo nedotakljivo pravico, bo posledično skopnela dimenzija tega, kaj je in kakšno vlogo ima sovražni govor. Številni opozarjajo na možnost zlorabe meje med obema, saj se v javnem diskurzu velikokrat potencira svoboda govora.

Da gre na eni strani za popolno svobodo govora, na drugi pa za omejitve izražanja, poudarja tudi profesor na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević. "Popolno svobodo izražanja zagovarjajo tisti, ki vedo, da so njihove izjave nesprejemljive in da jih vsaka demokratična družba ustrezno sankcionira. Tipičen primer so vsebine, nevarne za otroke ali mladostnike, oglaševanje nevarnih ali prepovedanih izdelkov, pornografija, pedofilske vsebine, nasilne vsebine in podobno. S tem, ko bi omogočili popolno svobodo izražanja, bi takšnim posameznikom omogočili širjenje njihovih vsebin, fotografij ali tekstov, in to nekaznovano," dodaja. A omejitve svobode izražanja so povsod. Ne morete priti kamor koli in komur koli reči ali objavljati kar koli, pojasnjuje.

Eno od takšnih področij, kjer je pogosto govora o vprašanju meja, je meja med svobodo izražanja in sovražnim govorom. To mejo po njegovem mnenju pogosto določamo podobno kot v primeru žaljivk in ostalih izrazov, torej v odvisnosti od konteksta in preteklih primerov ter razsodb. Ključna težava v digitalni dobi pa je, tako Milosavljević, da je spornih vsebin, tudi takšnih s sovražnim govorom, ogromno, preveč za sprotno obravnavanje na sodišču. Zato je toliko večja odgovornost digitalnih platform, kot so Google, Facebook ali Twitter, da vnaprej prečistijo čim več neustreznih objav. Ključna stvar, tudi recimo pri širjenju lažnih novic, ne samo pri sovražnem govoru, je preprečevanje škodljivih objav, ne post festum razlaganje, da je bilo nekaj narobe, saj je škoda z objavo že narejena.

Hkrati pa Milosavljević vidi še eno težavo, in sicer da so ključne platforme, na katerih danes komuniciramo, v rokah peščice mega kapitalistov. Po njegovem mnenju so platforme temeljna obča infrastruktura sodobnih družb, kjer nihče (v primeru Twitterja Elon Musk) ne bi smel arbitrarno odločati kaj in kako, "ampak mora obstajati konsistenten, transparenten in odgovoren sistem regulacije kot na drugih področjih. In tako kot drugod je tudi tu Musk sicer lastnik in išče ekonomske koristi, toda te (zasebne) platforme se morajo obnašati v skladu s splošnimi zakonodajami, bodisi nacionalnimi bodisi recimo evropskimi".