Pariz 2024: ATLETIKA

Norme so poleg Čeha izpolnili Matic Ian Guček na 400 m ovire, Tina Šutej v skoku s palico, Anita Horvat v teku na 800 m, pa tudi Maruša Mišmaš Zrimšek na 3000 m zapreke, vendar zaradi poškodbe ne bo odšla na OI. Potrditve za nastop so glede na uvrstitve na svetovni lestvici dobile še Neja Filipič v troskoku, Lia Apostolovski v skoku v višino ter Klara Lukan v tekih na 5000 m in na 10.000 m.

Prvo ime atletskega dela olimpijske reprezentance bo Kristjan Čeh, ki ima poleg štirih odličij na velikih tekmah v zadnjih letih in zmag na diamantnih ligah tudi visoko uvrstitev na lestvici vseh časov. Z državnim rekordom 71,86 metra, ki ga je dosegel 16. junija 2023 v estonskem Johviju, je izenačen na petem mestu v zgodovini discipline. Kvalifikacije na OI bodo 5. avgusta, finale pa dva dni pozneje.

25-letnemu, 2,06 metra visokemu orjaku iz Podvincev pri Ptuju manjka le še olimpijska medalja. "Jasno, v francoski prestolnici je cilj zmagovalni oder. To je največja želja vsakega športnika, da se osvoji olimpijsko odličje, ne glede na to, kakšne barve," je napovedal Čeh.

Po sedmih letih sodelovanja se je tik pred OI v Tokiu razšel s trenerjem Gorazdom Rajherjem. Nasledil ga je eden najboljših metalcev diska v zgodovini Gerd Kanter, marca letos pa ga je zamenjal estonski rojak Mart Olman za drugo trenersko zamenjavo v olimpijskih sezonah. A je Čeh, ki lep del leta preživi v Talinu z estonsko zaročenko, metalko kladiva Anno Mario Orel, z zlatom na EP v Rimu odgnal dvome v to odločitev.

V večnem mestu je Čeh že prvi dan EP osvojil 11. slovensko medaljo in prvo moško zlato na prvenstvih stare celine. Ugnal je tudi prvega favorita in branilca naslova Mykolasa Alekno. Litovec je pred tem izboljšal enega najstarejših svetovnih rekordov med atleti. Alekna je bil v Rimu bronast, drugi je bil Avstrijec Lukas Weisshaidinger, četrti pa svetovni prvak Daniel Stahl. Šved bo branil olimpijsko zlato v Parizu.

Poleg omenjene trojice bo tekmec za zmagovalni oder na OI tudi Avstralec Matthew Denny, ki je med drugim Čehu lani odvzel skupno zmago v diamantni ligi.

Čeh je v Rimu izboljšal drugo mesto s prejšnjega EP leta 2022 v Nemčiji. Pred tem je osvojil še zlato na svetovnem prvenstvu leta 2022 v Eugenu v ZDA in srebro lani na SP v Budimpešti. Od leta 2021 se je slovenska atletika tako z velikih tekmovanj vedno vrnila z medaljami.

Veliko zaslug za to ima ob Čehu tudi Šutejeva, ki jo kvalifikacije v skoku s palico čakajo 5. avgusta, dan pozneje pa je na programu boj za medalje. Zaradi poškodbe je sicer izpustila nastopa na EP v Rimu in nato tudi na državnem prvenstvu v Celju, pozimi pa ni tekmovala na dvoranskem SP v Glasgowu.

Je pa Šutejeva poleti ves čas trenirala po prilagojenem programu in je prepričana, da bo nared za OI, kjer bo sodila v širši krog favoritinj za odličja. V zadnjih letih je na velikih tekmah štirikrat stala na zmagovalnem odru.

Normo ima že dlje časa izpolnjeno tudi Horvatova, ki je bila v teku na 800 m srebrna na lanskem dvoranskem EP. Marca letos pa je bila bronasta na dvoranskem SP na Škotskem skakalka v višino Apostolovski. Lukanova je s petim mestom dosegla drugo najboljšo slovensko uvrstitev na EP v Rimu, Filipičeva pa je bila tam prejšnji mesec tako kot nekdanji mladinski svetovni podprvak Guček sedma.