Leta 1995 je zakon o kazenskem postopku (ZKP) predvidel možnost odloženega pregona v postopkih pred okrajnimi sodišči, pri katerih je zagrožena kazen zapora do treh let ali denarna kazen. Pri odloženem pregonu si za pomiritev obdolženca in oškodovanca prizadevajo tožilci, pri poravnavanju, ki ga je novela ZKP v enakih primerih kot odloženi pregon uvedla preteklo leto, pa si za pomiritev strank prizadevajo posredovalci. To so državljani, ki so po ustreznem izobraževanju začeli z delom februarja letos, do začetka decembra pa so jih uvedli na vseh tožilstvih v Sloveniji.
Namen poravnave je v tem, da se stranke, ob pomoči poravnalca, same dogovorijo za kompenzacijo, ki bo zadostila oškodovančevim interesom. Tožilci odstopijo zadevo poravnalcem le v primerih, ko ocenijo, da je primerna za rešitev s poravnavo. Takih zadev je bilo v letošnjem letu skoraj 2000, kar je več kot so pričakovali. Poravnalci so jih uspešno rešili 44 odstotkov, kar je sicer manj kot so pričakovali, je pa primerljivo z rezultati drugih evropskih držav. Najslabši uspeh imajo poravnalci v Ljubljani, kjer imajo tudi največje težave s prostori, poravnavanje pa je tudi sicer težje v urbanih središčih. Za poravnavo so najprimernejša kazniva dejanja ogrožanja varnosti, premoženjski delikti ter tatvine, največkrat pa se posredovanja končajo z opravičilom storilca kaznivega dejanja. V 30 odstotkih primerov se stranki dogovorita za povračilo škode, v tožilstvu pa vzpodbujajo tudi druge oblike izpolnitev.
