S kakšnimi argumenti je višje sodišče potrdilo obsodilno sodbo?

Ljubljansko višje sodišče je v zadevi Patria ugotovilo, da pritožbe treh obsojenih Janeza Janšo, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča oziroma njihovih zagovornikov niso utemeljene. Ugotovili so, da je sodba zakonita in pravilna in da izveden dokazni postopek izključuje možnost kakršne koli drugačne odločitve. Okrajno sodišče je po mnenju višjega ugotovilo dejansko stanje.

Celotno obrazložitev si lahko preberete tukaj.

Zagovornik Janše, odvetnik Franci Matoz, se je na prvostopenjsko sodbo pritožil zaradi bistvenih kršitev odločb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Podobno sta storila tudi ostala dva zagovornika, Jože Hribernik, ki zagovarja Krkoviča, je sodbo izpodbijal tudi zaradi domnevnega kršenja ustave. Vsi trije zagovorniki so tudi predlagali oprostitev obsojenih. Podredno pa so predlagali razveljavitev sodbe in novo odločanje prvostopenjskega sodišča. Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc pa je na drugi strani predlagal zavrnitev pritožb in potrditev izpodbijane sodbe.

Obramba je med drugim izpodbijala zakonitost dokazov, sploh finskih, češ da so pridobljeni s kršenjem človekovih pravic. Okrajno sodišče je zahtevo za izločitev teh dokazov zavrnilo. Višje sodišče pa je razloge prvostopenjskega sodišča za zavrnitev izločitve dokazov ocenilo kot razumsko-logične, prepričljive in strokovno utemeljene.

'Gre za indično sodbo'

Višji sodniki so tudi poudarili, da gre v tem primeru za tako imenovano indično sodbo. O indični sodbi govorimo takrat, ko sodišče odločilnih dejstev ne ugotovi na podlagi neposrednih dokazov, ampak na podlagi posrednih dokazov oziroma indicev. "To pomeni, da sodišče iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva," piše v sodbi.

Pri tem pa obsodilno sodbo izda takrat, ko gre za niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog. Na njihovi podlagi pa je mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.

Zagovorniki so navajali, da indici, ki jih je predstavilo tožilstvo, ne omogočajo takšnega sklepanja. A višje sodišče se s tem stališčem obrambe ni strinjalo ter ugotovilo, da je okrajno sodišče glede trojice v celoti in pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je izvedlo vse potrebne dokaze ter dokaze logično in natančno ocenilo. Na tej osnovi je nato okrajno sodišče naredilo pravilne zaključke ter s stopnjo gotovosti Janšo, Krkoviča in Črnkoviča spoznalo za krive očitanih kaznivih dejanj, dodajajo višji sodniki.

Janša obljubo nagrade sprejel za stranko SDS

Nekdanji predsednik vlade Janša je po ugotovitvi sodišča v poslu nabave oklepnikov obljubo nagrade sprejel za stranko SDS. Prokurist lokalnega partnerja Patrie Rotisa, Ivan Črnkovič, je Jožetu Zagožnu (ki je bil soobtožen, a je umrl) in Krkoviču za SDS obljubil delež dobička Rotisa, ki bi ga ta ustvaril, če bi postal lokalni zastopnik Patrie.

Krkovič je to obljubo plačila deleža dobička sprejel v zameno, da kot pomočnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske podpira Rotis pri prizadevanjih, da postane lokalni partner Patrie.

Višje sodišče torej pravi, da ni nobenega dvoma, da je izvedba postopka oddaje naročila zaupne narave, sam postopek oddaje naročila, kakor tudi sklenitev pogodbe z najbolj ugodnim ponudnikom, uradno dejanje v smislu določila člena kazenskega zakonika o dajanju daril za nezakonito posredovanje.

"Glede na predstavljene dokazne vire o spremljanju, nadzoru in navodilih, kako naj se dejanje prikrije, kako, kdaj in na kakšen način se je zahtevalo predplačilo obljubljene provizije, je edina logična ugotovitev, da Janšev sprejem obljube nagrade (za SDS), ne predstavlja miselnega delikta, ampak da gre za zavestno in voljno obdolženčevo ravnanje," so v sodbi zapisali višji sodniki.