Nesreča se je začela, ko je ekipa šestih rudarjev poskušala zavarovati poškodovano območje, saj je vlažen pesek prekinil prezračevanje v rovu rudnika, okoli osme ure pa je rudarje presenetil ponovni, tokrat veliko močnejši vdor vode in mulja. Reševalna akcija je stekla takoj po nesreči.
Zaenkrat so reševalci našli eno truplo, štiri rudarje še pogrešajo, 32-letnemu rudarju pa se je uspelo rešiti in so ga odpeljali v trboveljsko bolnišnico, kjer dobro okreva.
Znana je identiteta smrtno ponesrečenega rudarja, gre za Viktorja Bezgovška, še vedno pa pogrešajo štiri rudarje, to so Anton Jančič, Zdenko Hočar, Franc Zore in Boris Maček. Na delu je že četrta ekipa reševalcev, gre za pet reševalcev in spremljevalno ekipo. V jami jim je že uspelo vzpostaviti zračenje, tako, da imajo zdaj normalne pogoje za delo. To so posebej izurjeni reševalci za posredovanje v takšnih nesrečah. Pripravljajo tudi opremo za čiščenje blata, ki ga je naneslo ob vdoru. Kot je za 24ur povedala zdravnica Anka Prelesnik Župan, ima poškodovani rudar zaradi pritiska blata na pljuča oteženo dihanje in je zelo pretresen, saj ga skrbi usoda sodelavcev.
Desetčlanska reševalna ekipa mora biti pri pregledovanju okolice izredno previdna, saj obstaja možnost, da pride do ponovnega vdora vode, prav tako pa so ob pregledu prizorišča nesreče ugotovili prisotnost metana. Zaradi varnosti reševalcev, do večernih ur se je v rudniku izmenjalo že pet ekip, so morali ponovno vzpostaviti ponovno zračenje v rudniku, kljub temu pa imajo po besedah generalnega direktorja rudnika Aljoše Kinka reševalne ekipe zaradi neprekinjenih vdorov vode zelo oteženo delo. "Reševalna akcija se nadaljuje. Pri rudarjih je upanje, pa čeprav zelo šibko, vedno živo," je poudaril Kink.
Prizorišče nesreče v rudniku je obiskal tudi republiški rudarski inšpektor Matjaž Cerovac. Vzroke nesreče bo pojasnila preiskava, ki pa bo po besedah inšpektorja končana šele v desetih do štirinajstih dneh. Pri prvem pregledu, preden je prišlo do novega vdora, je tehnična ekipa ugotovila, da je zasutih 45 metrov odkopa in 35 metrov prog, na delovišču pa je bilo tedaj približno 900 kubičnih metrov materiala.
Pomoč pri reševanju je ponudila tudi Civilna zaščita, vendar zaenkrat reševanje vodi samo vodstvo rudnika. Zmogljivosti rudniške reševalne službe zaenkrat zadoščajo, prav tako pa so rudniški reševalci za tako reševanje ustrezno usposobljeni, je za 24ur povedal poveljnik štaba civilne zaščite Miran Bogataj.
Martin Putrič, tehnični direktor rudnika Hrastnik je o morebitnih vzrokih nesreče za 24ur povedal, da je zdaj je še težko reči, zakaj je prišlo do nesreče. "To bodo pokazale analize. Že zdaj pa lahko ugotavljamo, da je bil ta vdor zelo nenavaden, ker so dosedanji vdori potekali po sistemu potresa, najprej je bil največji vdor potem pa so sledili manjši vdori, v tem zadnje primeru pa se je zgodilo ravno obratno," je povedal Putrič.
Na vprašanje, kaj konkretno se je pri današnjem vdoru pravzaprav zgodilo, je Putrič povedal, da se je pri prvem vdoru nabrala vdorna masa v ocenjeni velikosti 1300 kubičnih metrov, po treh urah pa je prišlo do močnejšega vdora, ki ga ni bilo možno predvideti –
