Jazbec: Slovenija lahko težave reši sama

Tudi v primeru najhujšega scenarija pri rezultatih stresnih testov in skrbnih pregledov bank še vedno obstaja možnost, da Slovenija težave reši sama, je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. To je odvisno od vrednosti terjatev in časovne dinamike pri prenosu na t.i. slabo banko. Ključen pa je tudi razvoj dogodkov v gospodarstvu.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je povedal, da je "objava rezultatov stresnih testov in skrbnih pregledov aktive banke še vedno načrtovana za konec novembra". Vse odločitve, kako zagotoviti finančno stabilnost, se bodo po njegovih besedah sprejemale takrat. "Kakršni koli zaključki pred rezultati omenjenih dejavnosti v bankah so špekulacije," je bil jasen. Povedal je, da pogovori ves čas potekajo tako z Evropsko komisijo kot z Evropsko centralno banko (ECB).

Na podlagi pogovorov bosta konec novembra znana natančna časovnica in načrt sanacije razmer v bankah. Po Jazbečevih besedah si nihče ne želi, da bi Slovenija prišla v položaj, ko bi morala zaprositi za pomoč. Bruselj in Frankfurt, tako guverner, Sloveniji nudita celoten okvir podpore, da težave reši sama. Če bi bile težave prevelike, obstaja še vedno stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM), je pojasnil.

Ocenil je, da tudi v primeru uresničitve najhujšega scenarija še vedno obstaja možnost, da Slovenija težave v bankah reši sama, torej brez prošnje za pomoč iz ESM, kar bo odvisno od vrednosti terjatev za prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) in časovne dinamike postopka. "Ključno je tudi to, kaj se bo dogajalo z gospodarstvom v vmesnem času in kako bodo delovali ukrepi za zagon rasti," je dejal.

Z zaustavitvijo padanja gospodarske dejavnosti ali z zagonom rasti bo možnost za vračanje javnega dolga večja. Če možnosti država ne bo hitro izkoristila, pa je možna tudi potreba po širši finančni pomoči. Jazbec je zato danes ponovil, da je bistveno ukrepanje v prihodnjih tednih.

Odločitev za pomoč, ki po njegovih besedah ni samo ekonomska, ampak predvsem politična, je v veliki meri odvisna od zaupanja finančnih trgov v Slovenijo. Ukrepi v zadnjih mesecih so namenjeni k prepričanju vlagateljev, da lahko Slovenija na pregleden in verodostojen način ureja svoje težave. Če to ne uspe, je zaprosilo za pomoč v okviru specifičnih programov ESM veliko cenejša možnost, ki pa v vsakem primeru prinese dodatne pogoje, čeprav gre večinoma za ukrepe, ki jih bo morala Slovenija v vsakem primeru izvesti, je dejal.

Brez špekulacij o slabih terjatvah

Predstavniki Banke Slovenije niti danes niso želeli v ničemer špekulirati glede obsega slabih terjatev, ki naj bi jih pokazali preskusi v bankah. Tako Jazbec kot viceguvernerka Mejra Festić sta poudarila, da bo to odvisno od metodologije stresnih testov in skrbnih pregledov, torej uporabljenih makroekonomskih scenarijev in definicij slabih terjatev.

Če je premierka Alenka Bratušek nekoliko kritična do vloge Bruslja pri prizadevanjih Slovenije za reševanje razmer v bankah, pa Jazbec nima občutka, da komisija in ECB Slovenijo omejujeta. Kot pojasnjuje, gre za izvajanje prenovljenih pravil za podeljevanje državnih pomoči v finančnem sektorju. Pomagalo bi, če bi obstajal končni datum za prenos terjatev na DUTB in nato za dokapitalizacijo bank, a prizadevanja gredo v smer, da bi te postopke opravili čim prej in tako prispevali k obnovi zaupanja tujih vlagateljev v državo. Sicer je zatrdil, da bodo morale tri največje banke naslednje leto še enkrat v postopek stresnih testov, tokrat za potrebe vseevropske regulatorne vaje. Guverner bi si želel, da jim tega ne bi bilo treba, a zahteve so take.

Jazbec se je dotaknil tudi Nove ljubljanske banke (NLB). Čeprav naj bi bili rezultati pregleda stanja v največji slovenski banki znani že sredi meseca, je spomnil, da je finančno ministrstvo nakazalo, da se bo razmere v NLB saniralo v paketu z ostalimi bankami. Tak pristop je pripisal prizadevanjem za verodostojnost celotnega procesa.

Virant: V primeru slabših rezultatov stresnih testov je smiselna pomoč

V primeru slabših rezultatov stresnih testov je smiselno zaprositi za mednarodno pomoč, je včeraj ocenil prvak DL Gregor Virant. Minister za kmetijstvo in okolje ter podpredsednik SD Dejan Židan je poudaril, da je za področje "financ pristojen finančni minister". Po njegovih ocenah zaprosilo za pomoč zdaj ni potrebno.

Ekonomist Jože P. Damijan se je na Virantove besede odzval v svojem blogu. Če vlada za takšne besede ministra nima podlage v "natančno specificiranem dogovoru" na ravni z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodnim denarnim skladom (IMF), bi lahko s svojimi trditvami povzročil veliko javnofinančno škodo, je opozoril.

Premierka Bratuškova vztraja, da bomo zmogli sami in da so ugibanja o pomoči zgolj špekulacija. Po njenih besedah je prav, da počakamo na prve rezultate skrbnega pregleda ''in potem celovito sliko ne samo skomuniciramo, ampak tudi rešujemo''.