Naslovnica

Reformna stranka razpadla na dva dela

New York, 11. 08. 2000 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Reformna stranka ZDA, ki bi morala v petek začeti z nacionalno konvencijo v kalifornijskem Long Beachu in na njej izbrati predsedniškega kandidata, bo imela namesto ene kar dve konvenciji, potem ko so se delegati razdelili na dva dela. Večji del delegatov podpira skrajno konservativnega televizijskega komentatorja in nekdanjega pisca govorov za predsednika Richarda Nixona Patricka Buchanana, drugi del delegatov pa je že v sredo zapustil prizorišče konvencije, se preselil v bližnji hotel in napovedal svojo konvencijo. O tem, kdo ima prav, bo moralo na koncu odločati sodišče, saj so privrženci ustanovitelja stranke Rossa Perota, ki jim Buchanan naenkrat več ni všeč, vložili pritožbo pri zvezni volilni komisiji zaradi domnevne poneverbe glasov. Perotova stran Buchananu zameri predvsem zaletavost pri socialnih temah, s katerimi naj se Reformna stranka ne bi ubadala. Perot in ustanovitelji stranke so v platformo zapisali prizadevanja za reformo financiranja političnih kampanj, prizadevanje za davčno disciplino in druge predvsem gospodarske teme, medtem ko menili, da se država v socialna vprašanja ne sme vmešavati. Buchanan je vse skupaj postavil na glavo in v primeru izvolitve obljublja, da bo poskrbel za odpravo pravice do splava, homoseksualcem in ženskam prepovedal služenje v oboroženih silah, vrnil vse vojake, ki so v tujini, nazaj v ZDA, predsedniku Billu Clintonu pa ob predaji dolžnosti prebral njegove pravice in ga poslal za zapahe.

Predmet spora med obema strujama je tudi 12,5 milijona dolarjev, kolikor jih je stranki iz zveznega proračuna zagotovil Perot, ki je na volitvah leta 1996 presegel mejo 5 odstotkov. Perot je na zadnjih volitvah dobil 8,5 odstotka glasov, leta 1992 pa kar 19 odstotkov. Buchanan je že lani izstopil iz republikanske stranke, potem ko je na primarnih volitvah te stranke v letih 1988, 1992 in 1996 neuspešno kljuboval izbiri Georgea Busha starejšega ter Boba Dola za kandidata republikancev. Perot, ki je leta 1992 nastopil kot neodvisni kandidat, leta 1995 pa je ustanovil Reformno stranko, se ob zadnjih sporih ne pojavlja s svojim mnenjem, njegovi privrženci pa so v ogenj poslali Johna Hagelina, sicer člana malo znane stranke "Naravnega zakona". Hagelin je leta 1996 kandidiral za predsednika ZDA in z 0,1 odstotka osvojenih glasov zasedel sedmo mesto.