Štirje ocenjevalci vrednosti, ki so pregledovali nepremičnine desetih slovenskih bank, so v svojih ocenah več kot samo konzervativni, so za 24UR povedali njihovi viri. Po njihovem mnenju niso vredne skorajda nič.
Na primer, nepremičnino, ki jo je ena od bank vzela kot zavarovanje in je po njihovem mnenju vredna 700 tisočakov, so ocenili na le 50 tisoč evrov, torej na manj kot 10 odstotkov bančne vrednosti. In vsak tak primer – pozor, samo NLB ima več kot 1000 stanovanj in še kup poslovnih prostorov – povečuje bančno luknjo.
"V tem primeru je posledica za davkoplačevalce ta, da bo treba izdati več obveznic, da se izpelje sanacija bank," je povedal Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete. To razliko bomo torej plačali mi. In če bi bilo zaradi tega, recimo, treba dati pol milijarde več, to pomeni 250 evrov na vsakega Slovenca.
S tem pa dodatnih stroškov za nas, žal, še ni konec. Večja luknja pomeni tudi manjše zaupanje vlagateljev. "Bomo imeli v vmesnem času posledico v tem, da se bomo drago zadolžili, to je tisti najpomembnejši strošek," je dejal Polanec. Kar pomeni še nekaj 10 evrov več vsako leto za vsakega med nami.
Zdaj smo pripravljeni na še tretji udarec: še dodatno znižanje cen nepremičnin. Od začetka krize so že padle, a tudi zaradi bank ne toliko kot v nekaterih drugih državah. "Okvirno lahko govorimo o povprečnem vsaj 30-, 35-odstotnem znižanju," pravi Frano Toš iz Interdoma.
Če pa te bančno postavljene meje s prenosom nepremičnin na družbo za upravljanje terjatev bank končno padejo, ponudba stanovanj in hiš pa se poveča, to pomeni pocenitev, ki, če bo drastična. Ne bo slaba samo za prodajalce, ampak spet vse nas, pravi Toš. "Vsak evro manj, ki ga dobi slaba banka v okviru trženja teh stanovanj, pomeni en evro več javnega dolga."
Ta naj bi prav zaradi bank že kmalu presegel 25 milijard oziroma 70 odstotkov BDP.
KOMENTARJI (425)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.