VIDEO: Na vzhodu Ukrajine opazili neoznačene oklepnike z ruskimi zastavami

Vsaj tri neoznačena oklepna vozila z ruskimi zastavami so se ob spremstvu vojaškega tovornjaka danes peljala skozi mesto Kramatorsk na vzhodu Ukrajine. Na vozilih je sedelo več deset oboroženih in zamaskiranih moških, ki na uniformah niso imeli oznak. Na drugi strani pa so ukrajinske vojaške enote danes, dan po začetku protiteroristične operacije proti proruskim separatistom, vstopile v vzhodno mesto Kramatorsk. A ob tem so naletele na blokado civilistov.

Konvoj je odpeljal v smeri Slavjanska nekaj kilometrov severneje, ki je od nedelje pod nadzorom proruskih separatistov. Izvor oklepnih vozil ni znanTiskovna agencija Interfax-Ukrajina je poročala, da gre za oklepna vozila ukrajinskih sil, ki so jih na območju zasegli proruski protestniki. Ruska tiskovna agencija Itar-Tass poroča, da so proruski protestniki v mestu zasegli šest oklepnih vozil za prevoz vojakov, ki so prišla v mesto v okviru protiteroristične operacije Kijeva.

V Donecku zasedajo upravne stavbe

V prestolnici pokrajine Donecku pa je okoli 20 proruskih protestnikov, oboroženih s kalašnikovkami, zasedlo urad župana. Moški pri tem niso naleteli na odpor, dejali pa so, da je njihova edina zahteva priprava referenduma v regiji Doneck o preoblikovanju Ukrajine v federacijo. S tem bi ta vzhodnoukrajinska regija z večinskim ruskim prebivalstvom dobila več pravic.

Ukrajinski premier: Rusija gradi novi berlinski zid

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je danes zatrdilo, da so "skrajneži" v regiji Lugansk v torek zajeli dva ukrajinska vojaka in ju odpeljali neznano kam. Kijev je napovedal "oster odgovor" proti vsem, ki bi napadli ukrajinske vojake. Ukrajinska obveščevalna služba (SBU) pa je medtem sporočila, da je prestregla sporočilo, v katerem ruski poveljniki proruskim separatistom izdajajo ukaz za uporabo orožja.

Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je Rusijo opozoril, da gradi novi berlinski zid. V televizijskem nagovoru je zahteval, da Rusija preneha podpirati teroriste v Ukrajini.

Putin: Ukrajina je na robu državljanske vojne

Ukrajina je na robu državljanske vojne, je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu dejal nemški kanclerki Angeli Merkel, potem ko je vlada v Kijevu v torek začela operacijo proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine.

Putin in Merklova sta v pogovoru v torek zvečer izpostavila pomen četrtkovega štiristranskega srečanja za rešitev krize v Ukrajini, ki bo v Ženevi potekalo med Rusijo, EU, ZDA in Ukrajino.

"Oba sta izrazila upanje, da bo srečanje v Ženevi dalo jasen signal za vrnitev razmer v miroljuben okvir," so še sporočili in dodali, da je pogovor potekal na nemško pobudo.

Torkov začetek operacije proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine so v Kremlju označili za "neustavno uporabo sile proti mirnim protestnim akcijam".

Putin je v pogovoru izpostavil tudi pomen stabilizacije ukrajinskega gospodarstva in poudaril, da dobave zemeljskega plina Evropi niso motene.

V telefonskem pogovoru z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem pa je pred tem v torek krivdo za eskalacijo razmer v Ukrajini pripisal izključno vladi v Kijevu. Kot je dejal, je porast napetosti "posledica neodgovornih politik Kijeva, ki ni upošteval zakonitih pravic in interesov rusko govorečih prebivalcev".

Uporabo sile proti "civilnemu protestnemu gibanju" na vzhodu Ukrajine je označil za "nesprejemljivo".

Erjavec: Oskrba s plinom ne bo motena

Člani odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) so na današnji seji zunanjega ministra Karla Erjavca spraševali predvsem o stališčih Slovenije glede krize v Ukrajini. Minister je povedal, da Slovenija meni, da mora EU nastopati enotno ter da je rešitev konflikta treba najti s pogovori med Rusijo, Ukrajino in EU.

Erjavec, ki se je v ponedeljek udeležil zasedanja zunanjih ministrov EU v Luksemburgu, je v odgovoru na vprašanja članov odbora še poudaril, da so sklepi EU enotni, da je treba počakati na četrtkova štiristranska pogajanja o ukrajinski krizi v Ženevi. Če to srečanje ne bo uspešno, se bo po besedah ministra sešel Evropski svet in odločal o zaostrovanju sankcij proti Rusiji.

Kot pomemben datum za Ukrajino je vodja slovenske diplomacije omenil 25. maj, ko bodo v državi predsedniške volitve. Ob tem je povedal, da je na srečanju zunanjih ministrov poudaril, da morajo biti volitve demokratične, korektne in pregledne.

Na vprašanje Sama Bevka (SD), ali je Slovenija pripravljena sodelovati v misiji, ki bi zagotovila usposabljanje ukrajinske policije in sodstva, za katero so dale pobudo Velika Britanija, Švedska in Poljska, je Erjavec dejal, da je pobuda "naletela na odobravanje".

Kriza v Ukrajini je sprožila tudi mnoge pomisleke glede varnosti oskrbe Evrope z zemeljskim plinom iz Rusije, še posebej po tistem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin glede tega pisal voditeljem 18 držav, tudi Slovenije. Erjavec je zagotovil, da oskrba s plinom v Sloveniji ne bo motena ne glede na nedavno Putinovo pismo.