Koširjeva je srečanje začela z vprašanjem, kdo jih je navdušil za predsedniško kandidaturo. "Sedemnajstega julija sem sklical celo svojo družino in prijatelje. Ko so rekli svoj da, sem se odločil in tako sedim tukaj z vami," pojasnjuje Jure Cekuta. "Sem vprašal svojo soprogo, ki mi je dala negativen nasvet, predvsem zato, ker je bila sama predsedniška kandidatka pred desetimi leti," dodaja Bebler. O podpori družine je spregovoril tudi France Arhar. Barbara Brezigar se je za kandidaturo odločila potem, ko sta jo podprli dve stranki in jo je podprla družina. O odločitvi za kandidaturo na letošnjih predsedniških volitvah je Tomaž Rozman povedal: "Mislim, da sem sposoben menedžer, zato sem se odločil tudi kandidirati."
Ker je bilo prvo soočenje namenjeno spoznavanju kandidatov in ne razvijanju političnih debat, so se kandidati skušali na kratko predstaviti. "Sem zelo samozavesten in verjamem vase," o sebi pravi Kožar. Cekuta se je opisal z naslednjimi besedam: "Sem veseljak in dober človek, ki je prijazen in ima rad prijazne ljudi." "Cenim življenje, spoštujem človeka in seveda tudi ženske, za katere mislim, da jih je premalo v politiki," pravi neodvisni kandidat Tomaž Rozman. Bebler pa zase trdi, da je razumnik, ki zna sočustvovati z ljudmi. Arhar pravi, da ga mnogo ljudi pozna kot preprostega človeka z voljo do dela.
Pogovor se je v nadaljevanju soočenja vrtel v glavnem okoli družine, spominov iz otroštva, zanimivo pa je bilo tudi vprašanje, kakšna je glasbena izobrazba predsedniških kandidatov, ki so svoje glasbene kariere razvijali predvsem v rosnih letih.
Soočanja pod gradom Snežnik se niso udeležili Janez Drnovšek, Štefan Hudobivnik, Zmago Jelinčič, Lev Kreft, Blaž Svetek, Dušan Mihajlovič in Stane Sevničar.
Javnomnenjske raziskave in napovedovanje rezultatov
Prvo mesto med predsedniškimi kandidati po raziskavah podjetij Delo Stik in Gral Iteo zaseda Janez Drnovšek, razlike pa so na drugem mestu. Po rezultatih Dela Stik je za Drnovškom Barbara Brezigar z dobrimi 10 odstotki, na tretjem pa France Arhar s slabimi sedmimi odstotki. Pri podjetju Gral Iteo je na drugem mestu Arhar z dobrimi 12 odstotki in na tretjem Brezigarjeva s slabimi 10 odstotki. Razlika je nastala kljub temu, da sta imeli obe podjetji reprezentativen vzorec približno enako velik, raziskavi pa sta bili narejeni le s tridnevno razliko. "Ti dve raziskavi nista časovno usklajeni. Res da gre le za dva tri dni zamika, vendar je bilo v tem času izredno močno dogajanje povezano z zavarovalnico Vzajemna. Pri stvareh, kjer gre za dnevni dogodek, dnevna informacija naredi vsaj kratkoročne vplive," razlike pojasnjuje Vlado Miheljak iz Centra za raziskovanje javnega mnenja. S tem se strinjajo tudi v Delu Stik. "Ta medijska obravnava zagotovo vpliva na ljudi, predvsem na tiste, ki nimajo stabilnega stališča, in teh je seveda veliko," je dejal Aleksander Bratina.
Poleg tega rezultati niso tako različni, kot je videti. Če upoštevamo samo odgovore tistih, ki so se opredelili, koga bi volili, so rezultati podobni. "Vidimo, da se je med opredeljenimi enkrat opredelilo za Arharja 16,5 odstotkov vprašanih, drugič pa 17," dodaja Bratina.
Seveda pa je zanimivo tudi vprašanje, ali so neopredeljeni res neopredeljeni ali pa le nočejo povedati, koga bi volili. Pri Zavodu za oživitev civilne družbe so zaradi tega skeptični do javnomnenjskih raziskav. "Rezultati naše raziskave so pokazali, da so mediji nepluralni in da enostransko informirajo z ozirom na politiko. Respondente se sprašuje o tem, kar ne poznajo dobro," kritizira tovrstne raziskave Andrej Aplenc z Zavoda za oživitev civilne družbe. V Gral Iteu menijo nasprotno. Ljudem namreč še posebej previdno postavijo vprašanja, povezana s politiko in podobnimi temami. "Sam vprašalnik je sestavljen tako, da so ta vprašanja v sredini vprašalnika, pomeni da anketiranec odgovarja že prej na nekaj vprašanj o avtomobilih, pijači, internetu in ko pridemo do teh občutljivih vprašanj, skrbimo, da se ne prestraši," pojasnjuje Rudi Tavčar iz Gral Itea.
