Visoke zaporne kazni za šesterico obtoženih Hrvatov

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je šest bivših visokih predstavnikov samooklicane Herceg-Bosne obsodilo na do 25 let zapora za zločine nad bošnjaškim prebivalstvom v BiH. S tem je vnovič potrdilo odgovornost Hrvaške kot agresorja v BiH in mednarodni značaj vojne v BiH, kot je to storilo na sojenju Hrvatoma iz BiH Tihomirju Blaškiću in Dariu Kordiću zaradi zločinov v osrednji BiH.

Šesterico bivših visokih političnih in vojaških predstavnikov Herceg-Bosne je sodišče obsodilo zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med letoma 1992 in 1994 zaradi etničnega čiščenja, v okviru katerega so izgnali več deset tisoč ljudi, pa tudi zaradi organiziranja koncentracijskih taborišč ter umorov, mučenj in posilstev v Hercegovini in osrednji Bosni.

Najvišja kazen Prliću

Bivšega premierja Herceg-Bosne Jadranka Prlića je sodišče obsodilo na 25 let zapora, takratnega obrambnega ministra Bruna Stojića na 20 let, poveljnika glavnega štaba Hrvaškega sveta za obrambo (HVO) Milivoja Petkovića in Slobodana Praljka, sicer znanega hrvaškega režiserja, pa na po 20 let zapora. Bivšega šefa vojaške policije Valentina Ćorića je obsodilo na 16 let zapora, takratnega šefa komisije za izmenjavo vojnih ujetnikov Berislava Pušića pa na deset let zapora.

V sklepni besedi je tožilstvo sicer za Prlića, Stojića, Praljka in Petkovića zahtevalo po 40 let zapora, za Ćorića 35, za Pušića pa 25 let. Obramba je zahtevala njihovo oprostitev. Sodišče jih je zdaj obsodilo na skupno 111 let zapora.

Združen zločinski podvig

Sodišče je večinsko razsodilo tudi, da so bili omenjeni bivši visoki politični in vojaški predstavniki Hrvatov v BiH združeni v zločinskem podvigu pod vodstvom bivšega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Končen cilj zločinskega podviga je bila vzpostavitev hrvaške entitete v mejah Hrvaške banovine iz leta 1939 in njena priključitev Hrvaški z namenom vnovične združitve hrvaškega naroda. Ta entiteta naj bi se namreč po morebitnem razpadu BiH priključila Hrvaški ali postala neodvisna država znotraj BiH s tesnimi povezavami s Hrvaško.

Kot so še razsodili sodniki, so vodstvo Herceg-Bosne, med njimi tudi njen pokojni predsednik Mate Boban, in visoki predstavniki Hrvaške, vključno s Tuđmanom, ocenili, da je za dosego tega cilja treba spremeniti etnično sestavo prebivalstva na tem območju.

Za uresničitev teh ciljev so Tuđman, takratni hrvaški obrambni minister Gojko Šušak, pokojni hrvaški general Janko Bobetko, Boban ter omenjena šesterica sklenili dogovor. Uresničitev ciljev in s tem etnično čiščenje so izvajali pripadniki HVO, operacije pa so koordinirali člani združenega zločinskega podviga.

Sodišče je v obrazložitvi še pojasnilo, da so obsojeni vedeli, da pomeni uresničitev ciljev izselitev Bošnjakov iz Herceg-Bosne in začetek etničnega čiščenja. Izvajanje zločinskega podviga so začeli januarja 1993, ko je HVO začel izvajati vojaške akcije, ki jih je spremljalo izseljevanje Bošnjakov in organizirano priseljevanje Hrvatov iz osrednje Bosne, prostovoljno ali pod prisilo. Zločine so izvajali do aprila 1994.

Odvetniki že napovedali pritožbo

Odvetniki obsojenih so že napovedali pritožbo. Ob tem so povedali, da bodo izpodbijali tudi ugotovitev o obstoju združenega zločinskega podviga.

Odvetnik Prlića Michael Karnavas je ob tem ocenil, da pomeni sodba tudi obtožnico proti Hrvaški. Če v pritožbenem postopku ne bodo uspeli ovreči zločinskega podviga, bi po njegovi oceni BiH lahko tožila Hrvaško pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.

Sojenje "Prlić in drugi" je bilo eno največjih in najbolj zahtevnih sojenj haaškega sodišče. Začelo se je aprila 2006, zaključni govori pa so bili podani pred več kot dvema letoma, marca 2011.

Na Hrvaškem presenečeni zaradi razsodbe

Hrvaški premier Zoran Milanović je prepričan, da bo drugostopenjska razsodba "Prliću in drugim" drugačna, ker sta "resnica in resničnost drugačni" v delu razsodbe, ki govori o združenem zločinskem podvigu. "Hrvaška je delala napake, je pa tudi veliko pomagala BiH," je dejal.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović praviloma ne komentira prvostopenjskih razsodb, je pa opozoril, da preteklost ne bi smela obremenjevati odnosov Hrvaške in BiH. Spomnil je, da je o napakah hrvaške politike govoril tudi v parlamentu BiH. "Moji spomini in moje sožalje je usmerjeno k žrtvam in njihovim družinam, kot je bilo tudi v drugih primerih strašnih zločinov, ki so se dogajali na območju bivše Jugoslavije," je dejal.

Bivša hrvaška premierka Jadranka Kosor pa je dejala, da je treba počakati na drugostopenjsko razsodbo, ker "ni še nič končano".