Po srečanju z Miloševićem je Tomanović za 24 ur povedal: ''''Govorila sva o ekipi odvetnikov in o jutrišnjem nastopu. Nekaj težav smo imeli tudi z vizumi, saj je nizozemska ambasada čakala na potrditev haaškega sodišča. Gospod Milošević je namreč izrazil željo, da se danes sestaneva. Kar dobro uro pa smo izgubili tudi na nizozemskem letališču, saj niso našli prtljage gospoda Miloševića.''
Z odvetnikoma se bo Milošević pripravljal tudi na svoj jutrišnji prvi nastop pred sodniki haaškega sodišča, na katerem ga bo spremljal Tomanović.
Tomanović je sicer še dejal, da še ne ve, na čem bo temeljila obramba nekdanjega predsednika ZRJ.
Omenjena odvetnika sta sicer le dva od desetih, ki bodo zastopali Miloševića na haaškem sodišču, ki ga obtožuje vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu na Kosovu leta 1999. Drugi Miloševićev odvetnik Branimir Gugl je včeraj za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da je nekdanji ameriški pravosodni minister Ramsey Clark načelno pristal na sodelovanje v obrambi Miloševića, da pa bo dokončni odgovor dal po srečanju z nekdanjim predsednikom ZRJ. Clark je sicer ostro nasprotoval letalskim napadom zveze NATO na ZRJ leta 1999.
Milošević sicer od prihoda v zapor še ni imel obiskov. Pravico do obiskov bo imel, ko mu bo to odobrilo haaško sodišče. Britanski dnevnik Daily Telegraph pa je danes poročal, da namerava v Haag odpotovati tudi Miloševićeva soproga Mira Marković, ki naj bi bila navzoča tudi na jutrišnjem prvem Miloševićevem nastopu pred haaškim sodiščem. S hčerko Marijo nameravata v času procesa najeti stanovanje v Haagu, je še poročal dnevnik.
Miloševiću naj bi jutri obtožnico izjemoma predstavila glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte. Glavna tožilka sicer v tej prvi fazi načeloma ne sodeluje neposredno in obtožnice ne predstavlja osebno. V torek ob 10. uri se bo Milošević pojavil pred tretjim sodnim svetom haaškega sodišča, ki mu bo po napovedih predsedoval Britanec Richard May. Ta bo Miloševića za vsako obtožbo posebej vprašal, ali se bo zagovarjal kot kriv ali nedolžen. V skladu s pravilnikom haaškega sodišča ima obtoženec pravico, da svoj odgovor predstavi najpozneje v 30 dneh. Če Milošević ne bo predstavil svojega odgovora v omenjenem roku, s čimer bo spodbijal legitimnost sodišča, bo sodišče v skladu s svojim pravilnikom smatralo, da se bo nekdanji predsednik ZRJ zagovarjal kot nedolžen. V praksi je sicer, da obtoženec že med predhodnim zaslišanjem sporoči, ali se bo zagovarjal kot kriv ali nedolžen.
Predsednik Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Claude Jorda je danes ocenil, da so obtožbe o neustavnosti in nezakonitosti, ki jih je v zvezi z izročitvijo Slobodana Miloševića na sodišče naslovil jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, popolnoma neutemeljene. Koštunico je pozval, da imenuje tistega od 14 sodnikov, ki naj bi podal kakršnokoli mnenje, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, da ima sodišče v Haagu političen značaj, kar mu med drugim očita jugoslovanski predsednik.
Koštunica haaškemu sodišču očita pristranskost in ob tem dodaja, da je jugoslovansko ustavno sodišče zamrznilo odlok jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem do dokončne odločitve o ustavnosti tega odloka. Po njegovem mnenju bi morali to odločitev spoštovati. Koštunica še poudarja, da je Miloševićevo izročitev mogoče razumeti kot resno ogrožanje ustavne ureditve države, "saj pravne države, ki ni bila samo pravni cilj DSS, ampak celotne DOS, ni moč graditi nepravno".
Sicer pa je Claude Jorda v pogovoru za za francosko radijsko postajo France International še zatrdil, da se sojenje proti nekdanjem jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću ne bo začelo pred jesenjo leta 2002. Poudaril je še, da je na območju Srbije še vedno 15 od skupno 27 obtoženih vojnih zločincev, ki še niso bili prepeljani v Haag.
