Naslovnica

Prvi forum Mirovnega inštituta

Ljubljana, 02. 03. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
© STA
Komentarji
0

Slovenska država še ne premore dolgoročnega programa imigracijske politike oz. strategije, s katero bi pristopili k trajnejšemu reševanju tega sicer globalnega vprašanja, ki bo v prihodnjih desetletjih glede na negativne demografske trende v razvitem in pričujoči "demografski eksploziji" v nerazvitem svetu ter neenakomerni porazdelitvi bogastva, dobil zgolj še neprimerno večje razsežnosti, je le ena izmed osrednjih ugotovitev prvega foruma neodvisnega in nevladnega Mirovnega inštituta, ki je tokrat z naslovom "Imigranti, Slovenija, Evropa" potekal v nacionalnem kulturnem hramu.

V omenjeni organizaciji so namreč z odpiranjem prostora javne debate o zamolčanih ali prezrtih perečih političnih, socialnih in kulturnih problemih začeli prav z razpravo o vprašanju t.i. ilegalnih prebežnikov. Ta tema je v zadnjih mesecih dodobra razvnela strasti tudi v Sloveniji. S tovrstnimi forumi, na katerih se bodo vidni gosti opredeljevali "do dilem preteklosti, sedanjosti in prihodnosti in s tem prispevali k razširjanju demokratičnih obzorij v razmerah postsocializma", naj bi v prihodnje še nadaljevali.

Udeleženci - profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti Bogomir Kovač, Nicolai Jeffs, urednik Časopisa za kritiko znanosti in aktivist nevladnega "Urada za intervencije", ki je nedavno opozoril nase z manifestacijo za solidarnost s prebežniki in proti nestrpnosti, Silva Mežnarič z ljubljanske Filozofske fakultete, ter kot predstavnik oblasti državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Bojan Bugarič - so skušali orisati vse razsežnosti tega vprašanja, tako ekonomske, demografske in politične, pojasniti vzroke ter ponuditi možne načine reševanja in ukrepanja.

Kritik s strani civilne družbe, da se politična oblast tega problema loteva zgolj z gasilskimi oz. kratkoročnimi ukrepi brez trajnejših učinkov, se v vladi zavedajo. Prav tako se zavedajo, da Slovenija kot tudi druge države na omenjeno problematiko niso bile pripravljene. Prav na podlagi kritik in pogovorov s predstavniki t.i. civilne družbe bodo po besedah državnega sekretarja Bugariča pripravili celovitejšo strategijo, s katero bodo skušali sistematično in dolgoročneje pristopiti k reševanju tega vprašanja. K oblikovanju dolgoročnih rešitev pa bi se po njegovem morala aktivno vključiti celotna družba. Bugarič je kot možni ukrep napovedal tudi ustanovitev posebnega urada za migracije, ki se bo sistematično ukvarjal z omenjenim vprašanjem ter združil sedaj razcepljene državne organe pod eno streho. Kritikam navkljub kot olajševalno okoliščino Bugarič omenja zlasti to, da se je šele trenutna vlada začela ukvarjati z omenjenim problemom, saj so prejšnje vlade na tem področju zelo malo naredile.

Že uvodoma je povezovalka tokratnega foruma, direktorica Mirovnega inštituta, Vlasta Jalušič omenila potrebo po odpiranju "začaranega kroga" in osvetlitvi omenjene problematike z različnih vidikov. Silva Mežnarič je izpostavila dejanske razmere, ko so pravila igre Sloveniji z zakonodajo EU v zvezi migracijami znana in moramo tako kot narekuje evropska zakonodaja tudi igrati. Vendar pa so se po njenem različne oblike državnih prisil, admistrativni ukrepi ter klasične strategije in pristopi pri obravnavanju migracij glede na izkušnje drugih pri reševanju tega vprašanja izkazale za neučinkovite oz. povzročajo celo nasprotne učinke. Po njenem z enkratnimi represivnimi ukrepi ni možno omejiti dotoka prebežnikov. Izhod iz zagate je v znanju ter soglasju države, civilne družbe, lokalnih skupnosti in posameznikov.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20