"Ko o nečem razmišljate in nimate vseh informacij, bi lahko avtomatsko dobili podatke. Sčasoma bi lahko imeli vsadek, ki bi vam, če bi razmišljali o neki stvari, nemudoma dal odgovor na morebitno vprašanje," je v nedavnem intervjuju za revijo Wired povedal soustanovitelj Googla Larry Page.
Pri Googlu so sicer še daleč od tega, da bi se naselili v naše možgane, vendar napredek stremi k razvoju sistemov, ki bi bili čim bližje človeškim možganom. Trenutno je steklo, ki ga Google uporablja pri svojih očalih, drago in uporabnika sili, da gleda gor in desno. Pa vendar ima tudi kar nekaj prednosti. Predvsem lahko z njimi prostoročno upravljate s svojim pametnim telefonom, kirurg Christopher Kaeding pa jih je uporabil celo v medicinsko-izobraževalne namene. Nosil jih je med operacijo, ki jo je neposredno delil z zdravnikom na drugem koncu sveta preko Googlove klepetalnice.
Glede na vse te napredke si tako v prihodnosti ni težko predstavljati neke vrste pomočnika, ki bi napovedal vaš naslednji sestanek, vas vodil do restavracije, ali morda na podlagi podatkov, ki jih dajete na splet, rezerviral družinske počitnice. Ob uresničitvi te ideje bi dejansko postali uporabnik lastnih podatkov, vendar je pred tem potrebnih še veliko manjših korakov.
A na tej točki se napredek nikakor ne konča. Že se namreč kaže potreba po napravah, s katerimi se upravlja prostoročno in bodo sčasoma spremenile način, kako komuniciramo z računalniki in morda nekoč v prihodnje tudi en z drugim. Se sliši neverjetno? Pa ni!
Še pred nekaj desetletji so nosečnice lahko na pregledu z ultrazvokom izvedele samo, ali so noseče in kdaj približno bodo rodile, danes pa na zelo zgodnjih pregledih izvejo že spol otroka, s pomočjo 3D/4D ultrazvokov pregledajo morfologijo, okostje in notranje organe zarodka in ugotovijo morebitne nepravilnosti v razvoju. Če smo vse podatke, ki smo jih želeli prenesti z enega računalnika na drugega, še pred nekaj več kot desetletjem shranjevali na barvne diskete s sila omejenim prostorom (1,44 megabajta), lahko danes na Blu-ray diske shranimo kar 25 gigabajtov podatkov.
Nič čudnega torej, če se nam zdi, da čas vse hitreje beži mimo nas. Prav zaradi tega je pomembno, da razmišljamo o svoji prihodnosti. Kaj nas čaka čez 5, 10, 15 let? Kako bodo organizirane službe, v čem se bomo prevažali naokrog? Kaj bomo jedli? Kako bomo živeli? Bomo imeli dovolj sredstev za lagodno staranje? Glede na to, da se demografska struktura spreminja v negativno smer in bo že čez nekaj desetletij bistveno več upokojenega kot delovno aktivnega prebivalstva, nas lahko zadnje vprašanje upravičeno skrbi. Od kod bo država jemala denar za naše pokojnine? Bomo z njimi lahko preživeli?
Samo na državni proračun se ne bomo mogli zanašati, zato je smotrno, da začnemo že danes varčevati za stara leta. Možnosti, kako to storiti, je več. Čeprav morda marsikdo misli, da si konkretnega varčevanja ne more privoščiti, to ne drži. Če začnete dovolj zgodaj, lahko privarčujete dovolj za lepo jesen življenja privarčujete tudi z majhnimi zneski. Dobra zamisel je lahko dodatno pokojninsko zavarovanje, z naslova katerega lahko vsako leto uveljavljate davčne olajšave. Tovrstno zavarovanje je zakonsko strogo regulirano, zato zagotavlja visoko stopnjo varnosti, ima pa še eno pomembno prednost: glede na to, da se stalno zvišuje tudi delovna doba, ki jo mora posameznik doseči za možnost upokojitve, se lahko z zadostnimi prvarčevanimi sredstvi iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja celo predčasno upokojite in tako na stara leta resnično uživate zaslužen dopust.
No, nesmrtni pa naj bi bili glede na obljube Googlovega guruja Raya Kurzweila že čez vsega 30 let. Svojo zavest in podzavest naj bi lahko ’pretočili’ v digitalno obliko, vsi naši udi pa bi bili nadomestljivi z mehanskimi replikami. Drzne napovedi so bile izrečene na kongresu za globalno prihodnost v New Yorku, ki ga je sponzoriral ruski milijonar Dmitry Itskov. V tridesetih letih naj bi lahko ljudje prenesli vsebino svoje zavesti in podzavesti v računalniška omrežja in s tem dosegli nekakšno virtualno nesmrtnost. Vsi naši občutki, čustva, spomini, znanje in najtemnejše skrivnosti naj bi tako za vedno živeli na svetovnem spletu.
Z uporabo računalnikov naj bi našo inteligenco povečali do nedoumljivih razsežnosti. Napredek v medicini in tehnologiji sicer že danes omogoča procesorje za obnavljanje sluha in vida, do konca stoletja pa naj bi sledili še bionični deli telesa. Če se bomo torej naveličali našega fizičnega telesa, bi se načeloma lahko preprosto preselili v virtualno okolje, ki naj bi bilo razvito do te mere, da ne bo moč ločiti fizičnega in virtualnega.
Sponzorirana vsebina
