Prva industrijska revolucija je prinesla parne motorje, druga elektriko in tekoči trak, sledili sta elektronika in robotika. Četrta industrijska revolucija pa bo vključevala velike podatke in pametne sisteme, ki bodo pomembno spremenili gospodarstvo.Spremembe bodo prinesle tudi "neto izgubo več kot pet milijonov delovnih mest v 15 največjih razvitih državah in državah v razvoju," napovedujejo v Svetovnem gospodarskem forumu (WEF), kjer so preučili potencialne vplive na gospodarstva ZDA, Nemčije, Francije, Kitajske, Brazilije in drugih držav. Raziskava je pokazala, da naj bi v naslednjih letih ukinili kar 7,1 milijona delovnih mest – največ v pisarniškem in administrativnem delu. Nekaj jih bodo zamenjali zaradi drugačnih tehnoloških rešitev, nekaj delovnih mest bodo preprosto ukinili.
Na drugi strani naj bi v tem času nastalo 2,1 milijona novih delovnih mest na področjih, kot sta računalništvo in matematika. Trenutno so in bodo v prihodnjih nekaj letih najbolj iskani programerji, računalničarji, kemiki, farmacevti, zdravniki, dermatologi, lepotni kirurgi, svetovalci za prehrano, zobozdravniki, zdravstveni delavci in negovalci na domu. Pomembni panogi bosta tudi nano- in biomedicina. Iskani bodo tudi prevajalci, finančni in davčni svetovalci, organizatorji dogodkov, strojni inženirji, lesarji, natakarji, kuharji, turistični delavci, zidarji, tesarji, krovci, vodovodarji, varilci, orodjarji, mehaniki in vozniki tovornjakov. Višje izobraženi bodo lažje dobili delo, če bodo inženirji strojništva, gradbeništva ali elektrotehnike. Slabo se poleg administrativnih delavcev piše še kmetom, poštarjem, šiviljam in zaposlenim v restavracijah s hitro hrano.
Ločena raziskava je pokazala, da naj bi omenjene spremembe še posebej močno negativno vplivale na ženske. Medtem ko naj bi bila izguba delovnih mest po spolih relativno enakomerno razporejena - 52 odstotkov novih brezposelnih naj bi bilo moških, 48 odstotkov pa žensk - so ženske na trgu dela slabše zastopane in bi jih naj zato odstotek bolj prizadel. Obenem so tudi slabše zastopane na tehničnih področjih, kjer pa bo v prihodnje glede na projekcije ustvarjenih največ delovnih mest.
Trg dela se bo v naslednjih nekaj letih torej korenito moderniziral. Vsa delovna mesta bodo opremljena s tehnološko dovršenimi stroji, večino dela bodo kot kaže namesto nas opravljali roboti. Po eni strani bo to seveda močno razbremenilo delavce, saj bomo bolj ali manj samo pritiskali na gumbe, po drugi strani pa so roboti izjemno velika grožnja. Stroji namreč ne zbolijo, nimajo bolnih otrok in se ne pritožujejo zaradi višine plače. Varna zaposlitev z bolniškimi nadomestili in preostalimi ugodnostmi redno zaposlenih, bo s tem najverjetneje povsem izumrla, zato je izjemno pomembno, da o tem razmišljamo že danes in si s pravočasnim varčevanjem zagotovimo ustrezno kritje za primer, ko ne bomo mogli skakati od zaposlitve do zaposlitve.
Svet pa bo v prihodnjih 20, 30 letih potreboval tudi nove poklice, ki jih danes sploh še ne poznamo. Zaradi velikih sprememb na trgu dela naj bi kar 65 odstotkov današnjih osnovnošolcev nekoč delalo v poklicih, o katerih danes ne vemo praktično ničesar. Med njimi bodo denimo virtualni arhitekt, spletni bankir za trgovanje z alternativnim denarjem in semenski kapitalisti za visoko tvegane startupe. Potrebovali bomo varuhe podatkov, tako arhivskih kot aktualnih. Zaradi naraščanja spletnega kriminala bodo nujni pogajalci za reševanje ob ugrabitvah podatkov, ki jim bodo pomagali strokovnjaki za obnovo podatkov in analitiki za oceno škode.
Zanimivost bodo strokovnjaki, ki bodo ponujali nakup osebnosti. Tako bo lahko nekdo denimo kupil osebnost Davida Lettermana ali Homerja Simpsona in jo uporabil v svojo korist. Bogateli bodo terapevti, ki bodo znali ustvariti srečne trenutke, in kirurgi, ki bodo izbrisali slabe spomine ali preprečili samouničevalno vedenje. Med poklici prihodnosti bodo še oblikovalci telesnih delov in organov ter strokovnjaki in asistenti za 3D tiskanje. Zaradi vse večjega povpraševanja bodo zelo iskani načrtovalci gojenja zelenjave v mestih; med drugim bomo lahko gojili pridelke, prilagojene našemu lastnemu zdravju in osebnosti. Imeli bomo tudi psihologe za rastline in strokovnjake za oživljanje izumrlih vrst.
Med še neodkritimi poklici naj bi bili še napovedovalec potresov in strokovnjak za nadzor vremena ali čiščenje ozračja. Vsi bomo imeli robote, zato bo potreba za njihovimi čistilci in serviserji. Roboti naj bi sicer začeli množično menjavati človeško delovno silo veliko prej od pričakovanega; po nekaterih napovedih naj bi številne službe namreč prevzeli že leta 2020. Čeprav bo robotika na začetku verjetno precej omajala trg dela, bo dolgotrajen učinek pozitiven, obljubljajo poznavalci. Ljudje ne bodo več opravljali težkih fizičnih del, bodo pa še vedno tisti, ki bodo sprejemali odločitve. A kot smo že opozorili, so roboti za delavce tudi velika grožnja, saj je verjetnost, da se pokvarijo, veliko manjša, kot je možnost, da bo delavec zbolel ali bo zbolel njegov otrok. In pozor! Leto 2020 ni svetlobna leta daleč. V bistvu je tik pred vrati, zato čim prej poskrbite za lastno varnost in varnost vaših najbližjih.
A največjo grožnjo človeštvu naj bi v prihodnosti predstavljalo orožje nevidno človeškemu očesu. Prav zato bomo nujno potrebovali tudi strokovnjake za nanoorožje in pa uničevalce razvijalcev virusov. Če bodo ti strokovnjaki razvijalce virusov ujeli, bodo imeli 'prestopniki' verjetno izbiro - ali dosmrtna kazen ali pa obisk pri kirurgu za brisanje spomina. In kar je najbolj neverjetno: imeli bomo celo trgovce s časom. Ni še sicer znano, kako bodo delovali, a po napovedih poznavalcev naj bi zagotovo obstajali.
Pomembno je biti pripravljen
Čeprav ne gre verjeti, da se bodo omenjene spremembe zgodile čez noč, pa bodo že delovna mesta, ki bodo najbolj iskana v naslednjih 5 letih, od nas zahtevala veliko mero prilagodljivosti. Spremeniti bomo morali profil iskalcev zaposlitve in zagotoviti ustrezne ter predvsem kompetentne kadre za delovna mesta prihodnosti. "Brez takojšnjega hitrega in ciljnega ukrepanja z namenom obvladati bližajočo se tranzicijo in izoblikovati delovno silo z znanji za prihodnost se bodo morale vlade spopadati z vse večjo brezposelnostjo in neenakostjo, podjetja pa z manjšo bazo potrošnikov," je ob razkritju omenjenih rezultatov raziskave opozoril prvi mož WEF Klaus Schwab.
Kako dobro smo na spremembe pripravljeni Slovenci?
Na spremembe profila delavca prihodnosti se mora dobro pripraviti ves svet, tudi Slovenci. Da bi si lahko ustvarili vsaj približno sliko o tem, kako dobro smo pri nas pripravljeni na izzive dela v prihodnosti, so se v družbi Competo, headhunting agenciji, usmerjeni v iskanje in selekcijo vodstvenega ter strokovnega kadra, lotili raziskave o prihodnosti dela (Future of Work). »Raziskavo smo izpeljali letos v mesecu septembru s pomočjo spletne ankete, pri kateri nam je pomagala raziskovalna agencija Aragon. V vzorcu smo ob pomoči partnerjev, ki so nam pomagali oblikovati kakovosten vzorec udeležencev, zajeli 160 moških in žensk zaposlenih v slovenskih in mednarodnih podjetjih, ki so vključeni v odločitve povezane z delom,« so pred dnevi ob prestavitvi rezultatov razkrili raziskovalci.
Približno tretjino udeležencev so prestavljali zaposleni v upravi in vodstvu, tretjino zaposleni v kadrovski službi in tretjino zaposleni v srednjem managementu z različnih področij, predvsem na področju prodaje, razvoja, marketinga in financ. Na podlagi različnih virov so oblikovali 11 ključnih trendov, ki bodo v bližnji prihodnosti najverjetneje eni najpomembnejših pri oblikovanju dela in delovnega okolja.
Raziskovalce je v prvi vrsti zanimalo, kako dobro v Sloveniji poznamo omenjene trende, v kakšni meri menimo, da bodo v prihodnosti za nas pomembni in kako dobro smo pripravljeni nanje. »Kar 66 odstotkov sodelujočih je ocenilo, da so v splošnem dobro ali v celoti seznanjeni s trendi prihodnosti – v največji meri zaposleni na kadrovskem področju, kjer jih kar 88 odstotkov ocenjuje, da so dobro seznanjeni s trendi na področju prihodnosti dela,« so pojasnili pri družbi Competo in dodali, da smo Slovenci v veliki meri (kar 43 odstotkov) prepričani, da se bodo omenjeni trendi pojavili tudi v slovenskem prostoru. A medtem, ko imajo udeleženci iz kadrovskega področja in srednjega vodstva precej podobna pričakovanja o prisotnosti trendov pri nas v prihodnje, so predstavniki vodstva glede teh napovedi nekoliko bolj zadržani.
Med naštetimi 11 trendi naj bi bili sicer v Sloveniji najbolj seznanjeni s
- pomembnostjo razvoja kompetenc sodobnega vodenja na vseh nivojih v organizaciji (Pomen vodenja),
- preoblikovanjem organizacije v bolj plosko in agilno strukturo, kjer imajo posamezni timi veliko stopnjo odgovornosti in samostojnosti (Moč timov) ter z
- oblikovanjem kulture nenehnega učenja z uporabo novih tehnologij, ki se prilagajajo posamezniku (Kultura učenja).
Prav tako naj bi bili omenjeni trije trendi med slovenskimi zaposlenimi tudi najbolj pomembni, nanje naj bi se že danes čutili dovolj pripravljene, da bi jih lahko vpeljali v sistem, poleg tega pa naj bi prav na the treh področjih že izvajali največ ukrepov.
Po drugi strani naj bi bili slovenski zaposleni najmanj seznanjeni
- s področjem spodbujanja odprtih inovacij pri razvoju novih produktov/rešitev – z vključevanjem zaposlenih in tudi širše (Odprte inovacije),
- z uporabo napredne analitike in obdelave podatkov za podporo pri odločanju pri različnih poslovnih izzivih vezanih na zaposlene in delovno okolje (napredna analitika),
- z zmanjševanjem kompleksnosti dela z oblikovanjem bolj preprostih in intuitivnih delovnih procesov/aplikacij (poenostavitev dela) ter
- z oblikovanjem celostne digitalizacije kadrovskega področja (digitalni kadrovski procesi).
Večina se je že lotila sprememb, a nas čaka še veliko dela
Vendarle pa je ob tem spodbuden podatek, da naj bi glede na rezultate raziskave velik del podjetij že danes vpeljeval določene ukrepe, ki naj bi nam v prihodnje pomagali oblikovati delo in delovno okolje. »Kar 58 odstotkov anketiranih je poročalo, da že izvajajo določene programe, 35 odstotkov pa jih je v podjetju že izpeljalo nekaj izmed omenjenih sprememb. Skupno 78% sodelujočih je poročalo, da so bodisi že izpeljali bodisi že izvajajo določene procese, vezane na omenjene spremembe. Samo 5 odstotkov sodelujočih je dejalo, da v podjetju, kjer so zaposleni, niso sprejeli še nikakršnih ukrepov za pripravo na delo prihodnosti,« so odkrili raziskovalci.
Ko so primerjali tri skupine udeležencev (kadrovska služba, srednji vodstveni nivo in višje vodstvo/uprava), so ugotovili, da uprava najnižje ocenjuje pomembnost trendov napredna analitika, digitalni kadrovski procesi in pomena vodstvenih kompetenc. Kadrovniki se po drugi strani čutijo najmanj pripravljeni na področjih upravljanja raznolikosti, moči timov in poenostavitvi dela, med trendi, ki jim v lastni organizaciji posvečajo največ pozornosti, pa so izpostavili področje gradnje vodstvenih kompetnc in vpeljave digitalnih procesov. Uprava naj bi po drugi strani glede na rezultate raziskave največ delala na ukrepih na področju spremembe vrednot in oblikovanja optimalne izkušnje zaposlenih.
Rezultati raziskave družbe Competo kažejo, da kadrovniki in vodstvo ne govorita istega jezika. »Različni so njihovi pogledi na pomembnost posameznih področij, prav tako se ne strinjajo glede tega, kako pripravljeni se čutijo na spremembe, sploh zanimivo pa je to, da se razlikujejo po tem, kako vidijo tudi trenutno vpeljavo ukrepov,« o ugotovitvah pravijo raziskovalci in dodajajo, da je to jasen znak, da morajo kadrovski strokovnjaki še naprej širiti znanje na teh področjih in morda vplivati na vodstvo, da se v prihodnje bolj posveti tem tematikam in zanje nameni tudi več finančnih sredstev. Več kot imamo informacij o trendih, bolj se zavedamo njihove pomembnosti in se čutimo na njih pripravljene. Le tako bodo namreč lahko slovenski delavci tudi čez 10 let kompetentna konkurenca na svetovnem trgu delovne sile.
Sponzorirana vsebina
