Ni malo takih, ki so prepričani, da je današnja generacija mladine (tudi tako imenovana generacija Y) na pogosto menjavanje služb in poklicev pripravljena bolj, kot je bila katera koli generacija doslej. Mladim je danes jasno, da ne bodo mogli živeti tako, kot so njihovi starši ter stari starši in vse življenje delati pri enem delodajalcu, saj so se trendi zaposlovanja močno spremenili. Prav tako se jih vse več zaveda, da ob današnjih plačah samo javna pokojnina zanje nekoč ne bo dovolj, zato se v vse večjem številu odločajo za dodatno varčevanje. 20 evrov na mesec, ki jih vplačajo danes, se bo namreč lahko spremenilo v 200 evrov dodatka na mesec v času pokoja, to pa bo ob nizkih javnih pokojninah še kako dobrodošel dodaten denar.
Današnji delovno aktivni proces vse bolj spominja na ameriškega, kjer po statistikah mladi do 30. leta v povprečju menjavajo zaposlitve na leto in pol, po podatkih njihovega ministrstva za delo pa v svoji karieri zamenjajo od tri do pet poklicev. Tako ekstremne fleksibilnosti zaposlovanja pri nas sicer ne gre pričakovati, a mladim je kristalno jasno, da upokojitve (razen v izjemno redkih primerih) ne bodo dočakali pri prvem delodajalcu. Pa ne le zato, ker to ne bi bilo mogoče; številni po določenem času na enem delovnem mestu namreč ugotovijo, da strokovno stagnirajo, da ne zaslužijo dovolj, da ne opravljajo poklica, ki jih dejansko veseli ali da so dokončali napačen študij. Kaj storiti v takih primerih? Potrpeti in biti hvaležen za mesečno plačilo, ki omogoča dostojno življenje ali tvegati, slediti svojemu srcu in strasti ter se podati v neznano?
Po besedah psihologov, ki ocenjujejo kandidate za zaposlitev, smo Slovenci precej nedovzetni za spremembe in ne tvegamo, če to res ni nujno potrebno. Raje, kot da bi se podali novim zaposlitvenim izzivom naproti, jamramo in tarnamo, bodisi da smo prestari za menjavo službe in poklica, bodisi da nimamo ustrezne izobrazbe in/ali izkušenj za delovno mesto, ki bi nas zanimalo. Rezultati Eurobarometrove vseevropske raziskave o geografski mobilnosti kažejo, da državljani Evropske unije službo v povprečju zamenjajo štirikrat v karieri. Za primerjavo: Slovenci v povrečju zamenjamo manj kot tri službe v karieri.
Razlogi za to so različni, najbolj očitna pa sta dejstvo, da se nismo pripravljeni (večkrat) seliti med mesti v iskanju želene zaposlitve, drugi pa je nezanimanje za dodatno izobraževanje, ki bi nam lahko omogočilo zaposlitev v kakšni drugi branži. Med najpogostejšimi razlogi, ki jih ljudje pri nas navedejo, ko zavrnejo možnost prekvalifikacije ali dodatnega izobraževanja, so dolga leta, ki so pretekla od konca šolanja, prav tako menijo, da dodatno izobraževanje ni smiselno, saj jim nihče ne zagotavlja, da bodo potem res lažje dobili službo. Ob tem težko krmarijo med sedanjo zaposlitvijo, družino in dodatnim izobraževanjem, zato se najlažje odpovejo zadnjemu izmed naštetega.
Veliko staršev je na svoje otroke preneslo potrebo po varnosti in stabilnosti tako doma, kot tudi v službi. V preteklosti je bila lojalnost zaposlenih do delodajalca namreč praviloma nagrajena s trajnostno zaposlitvijo. Takrat torej skoraj nihče ni pomislil, da bi zamenjal službo, kaj šele poklic, saj so se v danem okolju počutili finančno varne in to jim je povsem zadostovalo. Današnji trendi pa gredo tudi v evropskih državah v smeri ameriškega sistema, ki temelji za izjemno fleksibilnem trgu dela. Posamezniki se tam namreč lažje in hitreje prekvalificirajo in zamenjajo poklic, kot pri nas.
A psihologi so do prepogostega zamenjevanja poklicev kritični. Če se nekdo tudi po 25 ali 30 letih dela v istem poklicu (in istem podjetju) počuti dobro, ni nobene potrebe, da ga zamenja, pravijo. (Pre)pogosto menjavanje zaposlitev je namreč lahko dvorezen meč. Če zamenjate štiri ali pet delovnih mest, pa nikjer ne ostanete več kot leto dni, lahko to za delodajalca pomeni, da stalno iščete nekaj boljšega in da je povsem mogoče, da boste tudi delovno mesto, ki vam ga ponuja, hitro zapustili ali pa da enostavno ne veste, kaj hočete oziroma se ne ujamete s kolektivom.
Prehitre zamenjave niso dobre tudi zato, ker se na zahtevnejših delovnih mestih v letu ali dveh še ne morete razviti do polnega potenciala, sploh če pri zamenjavah spreminjate tudi področja dela. Tudi menjavanje službe zgolj zaradi iskanja boljšega zaslužka ni dobra rešitev, saj se glede na vse nižjo osnovo to pokojnini ne bo poznalo tako občutno, kot si morda sedaj mislite. Zato v vsakem primeru dajte vsak mesec na varno nekaj malega denarja, ki vam bo kot upokojencu nekoč prišel še kako prav.
Glede na statistike je veliko takih, ki kljub nezadovoljstvu ne zamenjajo delovnega mesta, saj si želijo stabilnosti. To so povečini tisti, ki pri svojem delu niso pretirano ambiciozni in pohlepni, svoje delo pa kljub temu opravljajo korektno in razmeroma uspešno, radi imajo ustaljen ritem in predvidljiv tok dogodkov. Veliko jim pomeni zasebno življenje, ne marajo presenečenj in prepogostih sprememb. Najbolje se počutijo v okolju, ki ga vsestransko obvladujejo, in so s tem zadovoljni, pojasnjujejo pshologi.
Si želite zamenjave ali imate samo težave na delovnem mestu?
Velikokrat nas k razmišljanju o menjavi službe ali poklica spodbudijo tudi okoliščine, ki smo jim priča na trenutnem delovnem mestu. Prav zaradi tega je pred brezglavim 'skokom' v svet iskanja novega poklica in delovnega mesta, pametno razščistiti, če si tega resnično želite. Če imate radi delo, ki ga opravljate, a vas nekaj v službi konstantno spravlja v slabo voljo, poskusite to izboljšati. Dobrih služb ni na pretek, zato se je vredno potruditi in poiskati rešitev.
Vzemite si čas, da realno ocenite dobre in slabe strani sedanje zaposlitve. Najbolje se je tega lotiti, ko lahko z razdalje pogledate na razmere na delovnem mestu - mogoče med dopustom ali med prostim koncem tedna. Ne glede na to, kako se boste potem odločili, upoštevajte pametno načelo zamenjav: ne odidite, dokler ne dosežete tisega, kar ste si zadali, ko ste sprejeli to delovno mesto. Tudi pri težavnem šefu in neurejeni organizaciji lahko naredite kaj, s čimer se boste pozneje drugje lahko pohvalili. Če pri vsaki zaposlitvi nekaj prispevate, namesto da ob prvi težavi poiščete nekaj boljšega, boste s tem dali potrditev tako sebi kot tudi bodočemu delodajalcu.
Kdaj zamenjati?
Preprostega recepta, kako in kdaj zamenjati poklic, žal ni. Vse je odvisno od želja posameznika, dejstvo pa je, da mora ta vedeti, kaj si v resnici želi početi v življenju. Oguljena fraza 'sledi svojim sanjam', pri tem ni povsem brez pomena. Če se ozrete okoli sebe, lahko hitro ugotovite, da so najbolj uspešni tisti, ki ljubijo svoj poklic in v delu neskončno uživajo. Gre za posameznike, ki sledijo predvsem svoji strasti, ne toliko kariernim ciljem ter večjemu zaslužku. Psihologi poudarjajo, da tovrstne odločitve ne padejo čez noč, temveč morajo dozoreti v človekovi zavesti. Ko je posameznik prepričan, da bo uspešen in zadovoljen šele takrat, ko bo delal tisto, kar ima rad, ne glede na izobrazbo in poklic, potem je pripravljen na ta sila pomemben življenjski korak.
Menjava poklica zahteva veliko poguma, z njo pa se lažje in pogosteje spoprijemajo mlajši, samozavestni in optimistični posamezniki. Poleg tega sta pomembna še prilagodljivost in socialna okretnost, velika prednost pa je tudi pomanjkanje kadra v poklicu, ki vas navdihuje in v katerega bi radi zajadrali. Ljudje, ki imajo željo po nadgrajevanju znanja, zdravo ambicioznost, vztrajnost, potrebo po osebnostni in karierni rasti, učljivosti, prilagodljivosti in so odprti za spremembe, bodo prej zamenjali poklic kot tisti, ki naštetega nimajo. Leta pri tem niso nujno pomembna: za zamenjavo poklica se odloči veliko mladih, a tudi vse več zrelejših ljudi, predvsem v obdobju krize srednjih let, ki lahko s sabo prinese tako zakonsko in starševsko krizo, kot tudi krizo identitete.
Razlogi za zamenjavo poklica so lahko različni, med najbolj pogoste pa vsekakor sodijo monotonija na delovnem mestu, pomanjkanje samostojnosti, manjko izzivov, strokovno stagniranje, nezadovoljstvo z delom ter občutek, da delo nima pravega smisla, naštevajo psihologi. Poklic bodo prej zamenjali ljudje, ki imajo znanja in izkušnje z različnih področij. V praksi torej to pomeni, da bodo zaposlitev lažje zamenjali družboslovci, kot pa naravoslovci, ki so bolj poklicno specializirani. A to ni pravilo.
Pomembno vlogo igra tudi starost: čeprav v teoriji velja, da poklic lažje zamenjajo mladi ljudje, pa statistike kažejo, da začnemo poglobljeno o zaposlitvi kot poslanstvu razmišljati predvsem v najbolj produktivnih letih aktivnega življenja, torej med 30. in 45. letom. In ravno v tem obdobju naj bi se najpogosteje odločali za spemembo poklica, saj se z leti spreminjamo, dozorevamo, širimo nabor svojih znanj, kompetenc in zanimanj. To potrjujejo tudi številne objave na raznih spletnih forumih. »Zanima me, če je kdo povsem menjal poklic, branžo, po recimo 30. ali celo 40. letu? Dejstvo je, da imam pred sabo še vsaj 30 let delovne dobe in rada bi jih preživela drugače, kot jih živim sedaj. Prav zori v meni ta želja, da bi bilo treba začeti postavljati temelje nove kariere. Ampak, je to realno?« je pred časom spraševala uporabnica enega izmed forumov.
Na njen zapis se je odzvalo kar nekaj posameznic, ki jim je tak korak uspel. »Sem konec 40. in za sabo imam 4 službe. Vsakokrat sem naredila totalni karierni zasuk, le pri zadnji menjavi sem službo dobila na podlagi znanj in izkušenj od prej. A poleg dela opravljam še vse živo, česar sem se priučila,« se je glasila ena izmed izkušenj. »Stara sem 40 let. Po študiju sem zamenjala 4 službe v povsem drugačnih poklicih. S 1.9. začnem z novo in gotovo ni zadnja. Ne predstavljam si, da bi morala vse življenje opravljati enako delo,« je svoje razmišljanje delila ena izmed uporabnic. In podobnih zgodb je mnogo – tako s strani žensk, kot tudi moških.
Previdnost ne bo odveč!
Spremembe v življenju so pozitivne in potrebne, a le če se jih lotite na pravi način. Odločitev o zamenjavi poklica naj bo torej skrbno načrtovana. Pazite, da se ne prenaglite in nikar se ne odločajte zgolj na podlagi trenutnega nezadovoljstva ali želje po večjem zaslužku. Vzemite si dovolj časa za temeljit razmislek o morebitnih posledicah zamenjave poklica in prednostih, ki jih prinaša nov izziv. Pomislite tudi na družino, kredite, kakšna druga finančna bremena. Najbrž si ne želite, da bi posledice vaših odločitev padle na ramena vaših otrok, zato pred skokom v neznano poskrbite za ustrezno varnost vas in vaših najdražjih. Naredite analizo dejanskih možnosti, pretehtajte svoje sposobnosti, interese in željo po dodatnem izobraževanju ter se na podlagi tega odločite, ali boste ostali v sedanji službi in branži ali pa boste zamenjali poklic.
Če boste ugotovili, da se čez 10 ali 20 let ne vidite v poklicu, ki ga opravljate danes, potem je verjetno čas za spremembo. V kolikor boste prišli do zaključka, da ste nezadovoljni samo s trenutnimi delovnimi okoliščinami, plačo in timom, potem bo morda bolje razmisliti o prošnji za drug položaj pri istem delodajalcu ali za iskanje podobnega delovnega mesta v kakšnem drugem podjetju.
A ko se enkrat odločite, ostanite samozavestni, zagnani in vztrajni. Imejte v mislih, da je večina poklicev danes multidisciplinarnih in neločljivo povezuje številne tehnična, strokovna in poslovna področja, zato morda določeno znanje, ki ga potrebujete na novem delovnem mestu, že imate. Pomagate si lahko z individualnim kariernim coachingom, ki vam bo morda pomagal odkriti vaše zmožnosti in s pomočjo katerega boste ugotovili, kateri poklic vam najbolj ustreza. Možnosti so torej odprte za vse ljudi in poklice, le verjeti morate vase in vztrajno slediti svojim željam.
Sponzorirana vsebina
