Medtem ko nam starši vedno znova govorijo, naj se v teh kriznih časih držimo službe, ki jo imamo, številni strokovnjaki za razvoj kadrov svetujejo, da je službo dobro menjati na pet do sedem let.
Pogosto menjavanje službe
Izsledki številnih raziskav kažejo, da je najboljše delo tisto, ki stimulira možgane, da se nenehno učijo nekaj novega. Če torej gledamo s tega stališča, menjava službe ni sporna, saj zasledujemo prave cilje, pravi Maruša Grah, vodja marketinga pri MojeDelo.com. ''Različna delovna okolja lahko zagotavljajo hitrejšo profesionalno in osebno rast, izstopanje iz cone udobja in potrebno prevetritev,'' je povedala in citirala misel doktorja psihologije Aleksandra Zadela: ''Zaposleni razvijejo močen občutek lastne vrednosti in zdravo samopodobo takrat, ko delajo veliko in dobro.''
Ima pa pogosto menjavanje službe tudi nekaj pasti. Prva je nedvomno ta, da HR strokovnjaki ob prebiranju kandidatovega življenjepisa lahko sumijo na nestanovitnost, neciljno naravnanost in morda celo konfliktnost kandidata. Prav tako ga lahko vrednotijo kot nezaupanja vrednega in težavnega.
A Sebič Koračinova pojasnjuje, da je pomemben vidik pogostosti menjave in dolžine zaposlitve tudi branža. ''V nekaterih panogah (npr. IT področje) je pogostost menjave zaposlitve večja, saj je razvoj izredno hiter, dobri strokovnjaki, ki sledijo smernicam razvoja, pa zelo iskani in tako tudi hitreje dobivajo nove priložnosti.''
Ostati v eni službi od začetka do konca kariere
Časi, ko so ljudje ostali v eni službi od začetka do konca svoje kariere, so namreč že skoraj minili. Na ta trend so vplivale različne spremembe, ''kot je npr. sprememba šolskega sistema in s tem lažji dostop do izobraževalnih programov. Globalizacija je prinesla več možnosti tudi izven meja Slovenije, politične spremembe in povezanost ljudi prek spleta pa so vplivale na to, da je iskanje službe in selitev v tujino enostavnejša. V Sloveniji se je zgodil tudi premik industrije od tradicionalnih proizvodnih podjetij z nižje kvalificirano delovno silo k storitvenim dejavnostim in najnovejšim agilnim tehnologijam, kar s sabo prinaša večjo fleksibilnost in pogostejšo frekvenco menjav zaposlitve'', je pojasnila Sebič Koračinova.
Kljub temu ima vztrajanje pri enem zaposlovalcu tudi prednosti. Kot izpostavlja Grahova, so prednosti dolgoročnejšega razvoja pri enem zaposlovalcu trdnost ekipe, ki zaradi utečenosti in medsebojnega poznavanja dela na višji ravni. Še ena prednost je, tako Sebič Koračinova, tudi gradnja dolgoročnih odnosov in dobro poznavanje okolja, v katerem delujemo. Nekatera podjetja namreč v veliki meri cenijo in nagrajujejo zvestobo ključnih kadrov v podjetju, saj so pogosto stebri dolgoročne stabilnosti.
Kaj pravi statistika?
Po podatkih, ki jih je zbral Inštitut za raziskovanje medijev in trga Mediana, med vsemi, ki so v zadnjem letu menjali službo, izstopajo moški v razmerju dve tretjini proti eni tretjini žensk. Sicer pa mladi, stari od 30 do 44 let, kar dvakrat pogosteje menjajo službo kot ostala generacija. Najmanj in podpovprečno so menjavi službe naklonjeni zaposleni z osnovnošolsko izobrazbo, najbolj pa z višješolsko in visokošolsko izobrazbo.
Podatki tudi kažejo, da najbolj izrazite ambicije po doseganju vrha v svoji karieri kažejo samozaposleni, takoj za njimi sledijo brezposelni, medtem ko med zaposlenimi prevladuje služba kot delo in ne kot kariera. Vsi, razen samozaposlenih, namreč postavljajo družino pred žrtvovanjem za napredovanje v karieri.
Ne šef in plača, službo menjajo zaradi napredovanja
In kaj so najpogostejši razlogi za zamenjavo službe. Poslovno družbeno omrežje LinkedIn je avgusta lani med več kot 10.000 svojimi uporabniki izvedlo raziskavo, zakaj menjajo službo. In prvi odgovor nista ne denar ne šef, ampak želja po kariernem napredovanju.
Kar 45 odstotkov vprašanih je namreč prejšnjo službo zamenjalo zaradi pomanjkanja priložnosti za napredovanje, medtem ko si je 59 odstotkov aketirancev novo službo poiskalo zato, ker bodo v njej imeli več kariernih priložnosti.
Čeprav denar ni glavni razlog za zamenjavo službe, pa velik del tistih, kar 74 odstotkov, ki se odloči za ta korak, na novem delovnem mestu zasluži več, kot so zaslužili v prejšnji službi. 12 odstotkov vprašanih jih v novi službi prejema slabše plačilo, devet pa enako.
Sicer pa je kar eden od treh, ki je zamenjal službo, spremenil tudi poklic. Za to so se odločili, ker so si zaželeli novih izzivov in so želeli poskusiti nekaj novega.
A dejstvo je, da so bolj kot frekvenca menjavanja zaposlitve pomembni stalna rast, stimulacija k učenju novega ter nezasidranje v coni udobja. Vse to pa je odgovornost obeh, tako delodajalca kot zaposlenega. In še to! Ne glede na to, ali ste se odločili, da boste ostali pri enem delodajalcu ali boste odšli k drugemu, premislite o ustrezni varnostni in pokojninski rezervi, s pomočjo katere si lahko zagotovite miren in varen vsakdan.
Sponzorirana vsebina
