Slovenci veljamo za zelo varčen narod. To dokazuje stopnja varčevanja, ki se izračuna iz razmerja med prihodki ter višino prihrankov. Glede na zadnje dostopne podatke državnega statističnega urada ta stopnja znaša 12,8 odstotka. To pomeni, da vsak državljan vsak mesec dá na stran skoraj eno sedmino svojih prihodkov. Nameni varčevanja so različni: nekateri varčujejo za uresničitev kratkoročnih ciljev, kot so nakup avtomobila, potovanje ali uresničitev poslovnih želja, drugi varčujejo na dolgi rok, predvsem za nakup nepremičnine ali kakšno drugo večjo investicijo.
Vse več Slovenk in Slovencev varčuje tudi za dodatno pokojnino ter s tem za bolj kakovostno in brezskrbno jesen življenja. Dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih, določenih s pokojninskim načrtom ali z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), zagotovi pravica do dodatne pokojnine ali druge pravice. Gre za namensko varčevanje na osebnih varčevalnih računih z namenom zagotovitve dodatnih prihodkov po upokojitvi v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Posameznik se lahko odloči, ali bo za pokojnino varčeval sam in z lastnimi sredstvi financiral vplačila premije ali pa se bo pridružil kolektivnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju prek svojega delodajalca, ki bo delno ali v celoti financiral pokojninski načrt.
V Sloveniji za pokojnino varčuje več ljudi kot v nekaterih drugih evropskih državah
Glede na podatke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo v Sloveniji konec leta 2017 v program dodatnega pokojninskega zavarovanja vključenih 532.071 zaposlenih, kar predstavlja 60 odstotkov vseh aktivnih prebivalcev. Delež vključenih je relativno stabilen že od leta 2007, skupaj pa sta v drugem stebru zbrani približno 2 milijardi evrov prihrankov. Odstotek je v primerjavi z drugimi državami dober, saj je v Nemčiji v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 51,6 odstotka zaposlenih, v Italiji 25 odstotkov, v Španiji pa le 22,7 odstotka zaposlenih. Prednjačijo Avstralci in Nizozemci, kjer je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih več kot 90 odstotkov zaposlenih.
Tako kot pri vsakem varčevanju je tudi pri dodatnem pokojninskem zavarovanju ključno, koliko mesečno namenite varčevanju, koliko časa boste varčevali in kakšen donos boste dosegli med varčevanjem. Na doseženi donos imate le posredni vpliv, saj izberete pokojninski sklad, ki bo za vas upravljal vaše pokojninske prihranke in skrbel za primeren donos, na obdobje varčevanja in višino vplačil pa imate sami največji vpliv. In ravno tu smo Slovenci precej šibki. Glede na relativno mlad sistem drugega pokojninskega stebra, ki je zaživel po letu 2000, strokovnjaki ugotavljajo, da je delež vključenih za tako kratko obdobje še relativno dober, bolj skrb vzbujajoč je podatek, da znaša povprečna mesečna premija tistih, ki varčujejo, le približno dva odstotka povprečne bruto plače, kar ne bo dovolj, da bi pokrili upad javnih pokojnin. Če bi želeli privarčevati dovolj za dostojno pokojninsko rento (od 400 do 600 evrov), bi morali po besedah strokovnjakov namreč od prve zaposlitve na stran dajati okrog 15 odstotkov svoje bruto plače.
Se sprašujete, zakaj? Zato ker glede na poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) povprečni upokojenec v Sloveniji že danes prejema samo 57 odstotkov svoje nekdanje plače. To pomeni, da Slovenec, ki je imel neto plačo tisoč evrov, lahko danes računa na približno 570 evrov pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Upad glede na plačo je velik, in čeprav naj bi upokojenci imeli nižje življenjske stroške, organizacija OECD ocenjuje, da naj bi za dostojno življenje v pokoju potrebovali vsaj 80 odstotkov plače pred upokojitvijo. A to še ni vse: Po podatkih OECD je v Sloveniji pokojnina glede na plačo v primerjavi z letom 2008 nižja skoraj devet odstotnih točk, njen delež v povprečni plači se manjša že devet zaporednih let. Na podlagi študije, ki jo je leta 2010 opravila Ekonomska Fakulteta Univerze v Ljubljani, je bilo ugotovljeno, da bo zaposleni, ki danes prejema 1000 enot plače, leta 2025 prejemal pokojnino le v višini 546 enot plače (54,6 odstotka). Si torej lahko predstavljate, da boste po upokojitvi živeli s prepolovljenim dohodkom?
Bo leta 2036 en delavec delal za enega upokojenca?
Tudi pri nas varčevanje za dodatno pokojnino postaja vse bolj nujno za dostojno življenje. Ne računajte preveč na to, da bo za vašo pokojnino poskrbela država. Konec leta 2017 je bilo v Sloveniji približno 890.000 zaposlenih, ki plačujejo prispevke za približno 616.000 upokojencev. Razmerje med zaposlenimi in upokojenci se je poslabšalo, saj je prišlo leta 1992 na enega upokojenca 1,8 zaposlenega, danes pa je na enega upokojenca le še 1,4 zaposlenega. Po demografskih napovedih se bo to razmerje še slabšalo, in po zadnjih projekcijah Urada za makroekonomske analize (UMAR) naj bi približno leta 2036 bil v Sloveniji le še en zaposleni na enega upokojenca, kar bo prineslo dodatne pritiske na javno pokojninsko blagajno, v katero mora država že danes vsako leto iz proračuna nameniti slabih 1,5 milijarde evrov.
Dodatno varčevanje za pokojnino torej ne bi smelo biti več samo opcija, temveč nuja, ki vam bo zagotovila bolj varno in kakovostnejšo jesen življenja. Možnosti za varčevanje je veliko, saj je država leta 2000 zaradi trenda demografskih sprememb uvedla tristebrni sistem varčevanja, ki naj bi nam pomagal zagotoviti lepšo in bolj varno prihodnost. Prvi steber varčevanja temelji na obveznih prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih država prejme od zavarovancev, ki vplačujejo premije pokojninskega zavarovanja. Drugi steber varčevanja sestavljajo obvezno dodatno zavarovanje, kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje in prostovoljno dodatno zavarovanje, ki ga regulira država. Tretji steber varčevanja pa je namenjen dolgoročnemu varčevanju in predstavlja različne možnosti individualnega varčevanja v različnih naložbenih produktih: v obveznicah, delnicah, prek vzajemnih skladov, investicijskih zavarovanj. Tako lahko privarčujete dodatna sredstva za uresničitev različnih ciljev: dodatno štipendijo za otroke ali vnuke, dodatek k pokojnini, nov avto, potovanje, ki ga že dolgo načrtujete, ali preprosto udobnejši vsakdan.
Nikar ne iščite izgovorov v smislu, da ste še mladi in je za varčevanje še dovolj časa ali da bo država z daljšanjem delovne dobe poskrbela, da boste delali do smrti. Življenjska doba prebivalstva na Zemlji se v zadnjih 200 letih namreč vztrajno podaljšuje, tako da glede na statistične podatke moški zdaj prejemajo pokojnino skoraj 17 let, ženske dobrih 23 let. Na to, da ne bi dočakali pokojnine, torej ne gre računati, sploh če vemo, da je bila v Sloveniji leta 2015 povprečna življenjska doba ob rojstvu daljša od 80 let, natančneje, znašala je 81,2 leta (za moške je znašala 77,7 leta, za ženske pa 83,4 leta). Od leta 1930 se je doba v Sloveniji podaljšala za skoraj 30 let, od česar se je v zadnjih 30 letih podaljšala za skoraj 10 let. Do leta 2045 naj bi bilo po Eurostatovih projekcijah Slovencev nekaj več kot 2.076.600, od tega naj bi bilo 29 odstotkov starejših. Število prebivalcev Slovenije naj bi po letu 2045 začelo upadati, vendar naj bi se število starejših povečevalo vse do leta 2055, ko naj bi jih bilo 30,1 odstotka, pravijo statistične napovedi.
Varčevanje prinaša prihranke pri dohodnini
S skrbno načrtovanim varčevanjem lahko poskrbite, da boste kot upokojenec ob pokojnini vsak mesec prejemali še dodatno rento in vam tako ne bo treba gledati na vsak zapravljeni evro. Tako obliko varčevanja podpira in spodbuja tudi država, in sicer z davčno olajšavo na vplačane premije do višine 5,844 odstotka bruto plače zaposlenega (do 2.819,09 evra v letu 2018). To poenostavljeno pomeni, da dobite del vplačane premije nazaj ob poračunu dohodnine oziroma se vam zniža doplačilo. Tako boste ubili dve muhi na en mah: plačali boste manj dohodnine in hkrati varčevali za boljšo prihodnost. Kako izračunati višino davčne olajšave: zaposleni z neto plačo 1500 evrov si lahko decembra vplača letno premijo denimo 1650 evrov in ob poračunu dohodnine bo dobil nazaj približno 450 evrov dohodnine, celih 1650 evrov pa bo imel na svojem varčevalnem računu. Višina vračila je odvisna od dohodninskega razreda, posameznik pa dobi nazaj od 25 do 50 odstotkov vplačane premije. Tovrstne olajšave v Sloveniji ne omogoča nobena druga oblika varčevanja.
Dodatno varčevanje za starost v obdobju delavno aktivne dobe bo moralo tudi v Sloveniji postati stalnica vsakega zaposlenega, ki se zaveda odgovornosti do lastne prihodnosti. Če še niste vključeni v sistem varčevanja za dodatno pokojnino in imate pred tem pomembnim življenjskim korakom še kakšna vprašanja ali dileme, vam bodo naši strokovnjaki z veseljem priskočili na pomoč z nasveti. Enostavno izpolnite spodnji obrazec, razložite svojo situacijo in želje ter se na pot varčevanja odpravite polno oboroženi z vsemi koristnimi informacijami.
Sponzorirana vsebina
