Do 50. leta ni poznal bolniške, nato pa ...

Večina mladih ima ob vpisu na želeni študij precej jasno zastavljene cilje in natančno vedo, kako naj bi potekala njihova pot: uspešno pluti skozi vse letnike šolanja, si morda privoščiti dodatno leto za 'stare grehe' ali študentsko delo, diplomirati in se zaposliti v svoji stroki. To je popoln scenarij, ki pa se ne izide vedno po načrtih. Nekateri študenti obupajo že med samim šolanjem, bodisi zato, ker ugotovijo, da študij ne nudi znanj, ki so jih pričakovali, bodisi usahne njihovo zanimanje za izbrani poklic. Drugi doštudirajo in potem neuspešno iščejo službo in se morajo na koncu zadovoljiti z delom v povsem drugi branži. Tretjim se načrt izide: po končanem študiju razmeroma hitro dobijo zaposlitev v svoji stroki in začnejo graditi svojo kariero.

Med slednje sodi tudi Realistka (njeno pravo ime hranimo v uredništvu), ki ima diplomo, je redno zaposlena in ker se zaveda, da sama nosi odgovornost za svoje življenje, že na začetku svoje profesionalne poti razmišlja o svoji prihodnosti. »Moja plača se giblje okrog številke povprečne plače v Sloveniji. Zanima me, kakšen je v mojem primeru najprimernejši način varčevanja za pokojnino za mlade med 30. in 40. letom starosti?« je vprašanje, s katerim se je obrnila na naše strokovnjake. Kot ji je v odgovoru pojasnil Žiga Godec, vodja lastne prodajne mreže na Prvi osebni zavarovalnici je najprej potrebno določiti cilj njenega varčevanja. »Starostno pokojnino v tem trenutku ZPIZ odmeri v višini 60,25% od povprečne plače v najboljših 24 letih vaše zaposlitve. Žal pa to ni napoved, ki bi ob upoštevani rasti pričakovane življenjske dobe v Sloveniji bila dolgoročno vzdržna. Zato smo pričakovani odstotek prejete pokojnine za trenutno aktivno generacijo še znižali, in sicer na 47%.« Tako naj bi glede na napovedi namreč v času, ko se bo Realistka lahko upokojila, odmerjali višino pokojnine.

Ob tem se samodejno pojavi vprašanje, ali bo takšna odmera zadostovala za ohranitev spodobnega življenjskega standarda in ciljev. Našim babicam in dedkom, ki so se upokojevali takoj po letu 1991, torej v novi državi, Sloveniji, so namreč pokojnino odmerjali v višini okrog 80 odstotkov od povprečne plače v njihovi delovni dobi in s temi prejemki so ali še lahko lepo živijo. S skoraj polovico manj bo sedanjemu mlademu aktivnemu prebivalstvu zagotovo zelo težko. »Zato bova za sestavo vašega izračuna sklepala, da bo tudi za vas 80 odstotkov od sedanje plače dovolj za mirno preživljanje starosti,« Realistikin izračun prične strokovnjak. »Od ZPIZ boste v pokoju torej prejeli 47% vaše plače, do takrat pa morate privarčevati še 33% (tej zadnji številki rečemo pokojninska vrzel). Vaš ciljni znesek varčevanja ob upoštevani višini vaše plače tako znaša 96.600,00 EUR. Z njim boste 30 let po upokojitvi prejemali dovolj visok dodatek, da boste vašo državno pokojnino (47%) povečali še za pokojninsko rento (33%).«

A kje in kako privarčevati skoraj 100 tisočakov?! Če predvidevamo, da je Realistka stara 30 let, ima pred seboj še približno 35 let aktivne delovne dobe in po besedah strokovnjaka ima še dovolj časa, da izpolni zastavljen cilj, a bo potrebno vsak mesec na stran dajati skoraj 85 evrov (ob upoštevanju 5-odstotnega letnega donosa). »Predlagam, da za varčevanje izberete prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (PDPZ),« svetuje Žiga Godec in bralki priporoča, naj se obrne na finančne svetovalce na Prvi osebni zavarovalnici. Ti bodo namreč skrbeli zanjo tako v celotnem času varčevanja, kot tudi v obdobju izplačevanja pokojninske rente. »Poleg popolnoma prostovoljne sheme (vplačevanje je prostovoljno in vanj niste nikoli prisiljeni) vam sistem omogoča tudi koriščenje davčne olajšave, ki bi na zgoraj omenjene številke letno znašala 275,40 EUR. Ta znesek vam bo poračunan pri odmeri dohodnine vsako leto in se vam šteje v »dobro«. Poleg izpolnjenega cilja varčevanja torej lahko v 35 letih pričakujete s strani države še 9.639,00 EUR subvencije.«

Ko se pri gradnji kariere na pot postavi direktorjeva sorodnica ...

Mlade upravičeno skrbi za njihovo prihodnost, saj se cene osnovnih življenjskih potrebščin ves čas višajo, plače pa ostajajo nizke in tako bo kljub izpolnjenim 40 letom delovne dobe številnim težko preživeti s pokojnino, ki jo bodo prejemali. Kljub temu se številni enostavno nimajo časa ukvarjati s prihodnostjo, saj imajo kopico težav že pri gradnji uspešne osebne poslovne poti. Mednje zagotovo sodi bralka Adrijana (njeno pravo ime prav tako hranimo v uredništvu), ki se je na naše strokovnjake obrnila z zelo zanimivim izzivom. »Stara se 34 let, pridna, marljiva. Brez večjih težav sem z odliko končala srednjo šolo, nato še faks. Na podlagi izkušenj s študentskim delom ni bilo večjih težav najti niti službo. In kot so me učili, je vedno treba začeti na dnu, zato mi ni bilo odveč, da sem bila v službi najprej deklica za vse: tajnica, svetovalka, tista, ki je kuhala kavo. Že starša sta me namreč učila, da je treba za uspeh garati in poprijeti za marsikatero delo,« je začela svoj zapis. Nato pa se je njena profesionalna pot pričela nekoliko zapletati. »Po 5 letih res trdega dela in prenašanja številnih žaljivk, sem vendarle napredovala eno stopničko višje. A to je bilo doslej v moji 9-letni karieri to,« je potožila.

Kot je pojasnila, ne precenjuje svojih sposobnosti in z veseljem opravlja svoje delo, vendar pa jo je ujezila odločitev uprave, ki je pred nedavnim zaposlila novo delavko, ki je občutno mlajša od nje, ter ji za nameček dodelila še višji položaj od njenega. In da je mera polna, ta nova delavka po Adrijaninih beseda nima pojma o delu, ki ji je bilo dodeljeno. »Pa to ni samo moje mnenje, potihoma se pritožujejo tudi ostali sodelavci. Nihče pa ne upa nič povedati na glas, ker je ta 27-letnica neka sorodnica direktorja,« je pojasnila. Ko je malo raziskovala po svetovnem spletu, je ugotovila, da njeno podjetje pri tovrstnem načinu zaposlovanja ni osamljen primer in da so v Sloveniji pri zaposlovanju pomembnejše »veze in poznanstva« kot pa znanje in izkušnje. Ker sama takih znanstev nima, se upravičeno sprašuje, ali ima sploh kakršno koli možnost, da v profesionalnem svetu kaj doseže. »Res si želim uspeti, imeti lepo kariero, ki mi bo omogočala lagodno življenje in varčevanje za lepšo prihodnost, biti uspešna poslovna ženska, ampak a je to v Sloveniji brez zvez (ali nudenja raznih uslug nadrejenim) sploh mogoče? Ali pa se moram sprijazniti s tem, da bom pač morala svojo priložnost iskati nekje zunaj in iti s trebuhom za kruhom?«

»Verjamem, da je  takšnih pridnih, marljivih in potrpežljivih ´Adrijan´, ki pa v neki točki začutijo, da z nečem v svoji karieri niso zadovoljne, kar več, da ni le ena. Nekdo zraven napreduje hitreje, z manj zaslugami ...« ugotavlja mag. Edita Krajnović, direktorica v podjetju Mediade in avtorica vrste strokovnih člankov s področja vodenja, ki sodeluje tudi v izvršnem uredništvu MQ revije Združenja Manager in v programskem odboru MQ konference za inovativno voditeljstvo. Kot članica usmerjevalne komisije za podjetništvo sodeluje z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani in je tudi soustanoviteljica projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade navdušuje za inženirstvo in inovativnost. Kot pravi, Adrijaninim ugotovitvam pritrjuje tudi slovenska raziskava Zlata nit, ki meri kakovost odnosa med podjetjem in zaposlenimi.

So 'veze in poznanstva' res pomembnejše od kompetenc?

A zakaj pravzaprav prihaja do tovrstnih zagat, katerih posledica je običajno vse večje nezadovoljstvo na delovnem mestu? Strokovnjakinja meni, da je »del izziva v privzgojeni pridnosti ter 'poslušnem' in ubogljivem delanju skladno z navodili. Dejstvo je, da je 'pridnost' iz mode, danes štejeta proaktivnost in ustvarjalnost. Poročilo svetovnega gospodarskega foruma iz leta 2016 o trgu dela v prihodnosti razkriva, da se bo do leta 2020 spremenila več kot tretjina zaželenih ključnih kompetenc zaposlenih. Med njimi največji preskok vidimo pri ustvarjalnosti, ki se z 10. seli na 3. mesto veščin ali sposobnosti, ki nas delajo uspešne pri delu. Ne gre več za znanje, gre za to, kaj si s tem znanjem sposoben (novega) ustvariti.«

In ravno to bi po besedah mag. Edite Krajnović morda lahko bil srž odgovora o priložnosti, ki jo je dobila Adrijanina nova sodelavka. »Je morda bolj pogumna? Proaktivna? Si upa prevzemati več tveganja? Zna bolje predstaviti, kako lahko prispeva k rasti podjetja? Morda. In morda so to kvalitete, ki jih je prepoznal delodajalec. Vsekakor pa velja – namesto prepoznavanja zgolj tega, v čem ni dobra, opazovati, kaj je bilo tisto, zaradi česar je dobila priložnost. Morda je bilo priporočilo in poznavanje res povod, a vprašanje, ali je bilo to zadostni pogoj?« se sprašuje strokovnjakinja. Za večino dobrih delodaljalcev je namreč osnovni cilj voditi uspešno podjetje in pri teh je uspeh pomembnejši od kakršnih koli znanstev, uslug ali družinskih vezi. »Obstaja razlika med priporočilom in poznanstvom: prvo je delodajalcu dobrodošlo, drugo lahko tudi breme. Vprašanje je, ali je manager pripravljen vzeti podpovprečnega ali povprečnega sodelavca zgolj na račun poznanstva. Na koncu dneva za managerja štejejo rezultati in ti so odvisni od ekipe, ki jo sestavlja,« pojasnjuje strokovnjakinja.

­­­­­­

Do 50. leta ni poznal bolniške, nato pa ...

Vse življenje si je tako v zasebnem kot poslovnem svetu vedno boljši prizadeval biti tudi gospod Dule (tudi njegovo pravo ime hranimo v uredništvu), ki kot pravi do 50. leta sploh ni vedel, kaj je to bolniška. »Nato pa se je vse skupaj začelo rušiti (hrbtenica, sklepi, kolki, kolena, ramena, prsti na rokah ...). Eno leto sem že na bolniški in sedaj sem v postopku za IK in invalidski pokoj. Kar strah me je in zanima me, kakšne so invalidske pokojnine, glede na to, da so že redne pokojnine pod 500€!?« nam je zaupal svoje strahove. Kot pravi Žiga Godec, vodja lastne prodajne mreže na Prvi osebni zavarovalnici, so njegovi strahovi upravičeni. Sistem odmere invalidskih pokojnin v Sloveniji je namreč precej zapleten in da bo naš bralec dobil kar najboljši vpogled v to, kar ga čaka, se je strokovnjak odmero višine invalidske pokojnine potrudil prikazati kar na njegovem primeru.

»Prvi podatek, ki ga potrebujemo, je pokojninska osnova. Ta se izračuna v odstotku od povprečne plače v RS, ki je novembra 2017 znašala 1.756,95 EUR bruto (kar je cca 1.150,00 EUR neto). Neto plačo pomnožimo s predpisanim odstotkom za odmero (76,50%) in dobimo pokojninsko osnovo: 879,75 EUR. Najbrž se zaenkrat sliši še kar sprejemljivo? Pojdiva naprej, potrebujeva le še en izračun. Sklepam, da imate pri vaši starosti za seboj že tudi okoli 25 let delovne dobe. Pridobljeno pokojninsko osnovo pomnoživa še z odstotkom za odmero starostne pokojnine po opravljenih 25 letih delovne dobe (ta za 25 let delovne dobe pri moških znaša 38,50%).

Dobiva: pokojninska osnova 879,75 EUR X 38,50% = 338,70 EUR. Končna številka je znesek vaše invalidske pokojnine v tem trenutku,«

je za gospoda Duleta okvirni izračun ob samostojno določenih predpostavkah sestavil strokovnjak in dodal, da je znesek invalidske pokojnine lahko tudi višji in lahko znaša tudi 500 evrov, če je vzrok za invalidsko upokojitev poškodba pri delu ali poklicna bolezen. Tega podatka namreč iz pisma našega bralca ni mogoče natančno razbrati.

Žiga Godec ob tem pojasnjuje, da v primeru gospoda Duleta ni več možnosti, da bi se zaščitil pred izgubo razlike med njegovo plačo in odmerjeno invalidsko pokojnino, saj je tako zavarovanje mogoče skleniti dokler je človek zdrav in delovno sposoben. »Z izbiro zavarovanja Prva Varnost pri Prvi osebni zavarovalnici zavarovancu v primeru izgube možnosti upravljanja poklica zaradi bolezni ali nezgode izplačujemo mesečno rento do 65. leta starosti,« pojasnjuje finančni strokovnjak in dodaja, da so v primeru, če se za tako zavarovanje odločite pri nižji starosti, premije zelo nizke. Vsem bralkam in bralcem zato toplo svetuje: »Če nimate kapitala (privarčevana sredstva, nepremičnine, lahko tudi pomoč družinskih članov, ki so tega finančno sposobni,…), ki bi vam kril razliko med plačo in invalidsko pokojnino: zavarujte se pravočasno!«

Naslednjič se bomo posvetili varčevanju za nakup stanovanja!

A še preden sploh dočakamo pokojnino, se nas mora večina soočiti tudi s številnimi drugimi izzivi, ki jih prinaša življenje. Med pomembnejše zagotovo sodi 'štal'ca', torej iskanje, gradnja in urejanje stanovanja ali hiše, ki je osnovni predpogoj, da si lahko ustvarimo družino in prijeten ter topel dom. Prav zato se bomo v naslednjem prispevku dotaknili vprašanj, povezanih z nepremičninami.

Bi želeli začeti varčevati za stanovanje ali hišo, pa ne veste, kako? Kje vzeti denar za nakup nepremičnine in kako prerazporediti prejemke, da si boste nekoč res lahko kupili dom? Kakšno je pravzaprav stanje na slovenskem nepremičninskem trgu in ali se bolj splača kupiti parcelo ali stanovanje oziroma že zgrajeno hišo? Kako optimizirati stroške, ki jim imate v trenutnem stanovanju, da bo še kaj ostalo za hude čase?

Če ste se našli v katerem izmed naštetih vprašanj ali se ravnokar ukvarjate s kakšnimi podobnimi stanovanjskimi ali nepremičninskimi izzivi, ne odlašajte: za pomoč lahko povsem brezplačno prosite naše strokovnjake in sicer tako, da izpolnite obrazec, pripet na dnu strani!

Vprašanja tudi nagradimo!

Med vsemi, ki nam boste poslali svoje vprašanje, bomo vsak mesec izžrebali enega srečneža ali srečnico, ki mu/ji bomo podelili darilni paket PRVA. Vsa vprašanja pa bomo skrbno hranili v našem nabiralniku in ob koncu akcije izžrebali še nekoga, ki bo prejel 400 evrov dobroimetja na naložbenem računu PRVA Premium naložba.

Nagrajenko ali nagrajenca bomo o prejemu nagrade obvestili po elektronski pošti.

Sponzorirana vsebina