Vedno več ljudi se pritožuje, da pokoja sploh ne bodo dočakali, saj se starostna doba ljudi, ki lahko gredo v pokoj, zvišuje. Spet drugi, ki še verjamejo, da bodo pokoj dočakali, pa so prepričani, da od pokojnine ne bodo imeli nič, saj je javna blagajna vedno bolj prazna. Kaj nas torej čaka? Se bomo upokojevali vedno starejši, pokojnina pa bo vedno nižja?
Na to, koliko bomo stari, ko se bomo upokojili, nimamo vpliva, saj starostno dobo narekuje država. Tudi pokojnino bomo najverjetneje imeli, vprašljiva je le njena višina.
Javna pokojnina
Slovenski pokojninski sistem namreč sloni na medgeneracijski solidarnosti in načelu vzajemnosti, ki sta neposredno povezani z dokladnim principom financiranja (pay as you go sistem). V praksi to pomeni, da aktivni zavarovanci in drugi zavezanci za plačilo prispevkov s sprotnim financiranjem (obveznim plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) zagotavljajo sredstva za izplačevanje pokojnin, pojasnjujejo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, praviloma izračunane na podlagi povprečnih mesečih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki, iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 22 let zavarovanja, od vključno leta 1970 dalje (v letu 2017 iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 23 let in v letu 2018 iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let).
Avgusta letos je sicer povprečna starostna pokojnina znašala 615,90 evra. Kakšne bodo pokojnine čez 10 ali 20 let ni možno predvideti, saj je višina odvisna tako od zakonske podlage in valorizacijskih količnikov kot od uskladitev in zneskov povprečne bruto plače.
Prednost javne pokojnine je tako vsekakor njena zajamčenost, saj država vsem upokojencem, ki so vplačevali v pokojninsko vrečo, jamči, da bodo iz nje lahko tudi črpali. Pokojnino lahko potem črpajo praviloma do smrti saj obdobje uživanja pokojnine ni omejeno z obdobjem plačevanja prispevkov. Je pa od višine prispevkov in časa njihovega vplačevanja odvisna višina pokojnine.
’’V skladu z načelom solidarnosti, ki je eno temeljnih načel obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se zagotavlja materialna in socialna varnost tudi tistim osebam, ki si glede na svoj prispevek ne morejo zagotoviti splošne ravni varnosti (npr. odmera pokojnine od najnižje pokojninske osnove),’’ poudarjajo na ZPIZ.
Za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je namreč zakonsko določeno tudi sofinanciranje iz državnega proračuna. Republika Slovenija mora tako zagotoviti sredstva iz državnega proračuna in iz drugih virov, na podlagi katerih se krije razlika med prihodki od prispevkov zavarovancev ter drugimi viri in odhodki za pokojnine. Zakon na ta način zagotavlja nemoteno delovanje sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato ne more priti do situacije, da se dajatve iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi primanjkljaja sredstev na računu zavoda ne bi mogle izplačevati uživalcem pravic, pojasnjujejo na ZPIZ.
In če na višino javne pokojnine ne moremo vplivati, pa lahko vplivamo na to, koliko prihodkov bomo imeli, ko bomo v pokoju. Vsi finančni strokovnjaki namreč opozarjajo, da je treba za pokojnino začeti varčevati že v mladosti. In tu nam lahko pomagajo različna zavarovanja.
Lastno varčevanje
Pokojninsko načrtovanje je po mnenju strokovnjakov kot priprava na maraton, zelo zahtevno, zato je dobro, da si pripravimo načrt in ga po potrebi tudi prilagodimo.
Pomembno je, da se varčevanja za dodatno pokojnino lotimo dovolj zgodaj, pri tem pa ne smemo pozabiti na prvo in najpomembnejše pravilo – vlagajmo denar, ki ga ne potrebujemo za preživetje danes, ampak se mu lahko odpovemo za več let. Dejstvo namreč je, če bomo z varčevanjem začeli dovolj zgodaj, bo mesečni prispevek veliko nižji, saj se z odlašanjem veča tudi mesečni obrok za pokojninsko varčevanje.
Drugo pravilo je, starejši kot smo, manj smemo tvegati. Posameznik, star 30 let, mora v svojem portfelju imeti 70 odstotkov tveganih naložb in 30 odstotkov srednje tveganih naložb, piše v svoji knjigi Jeff Madura. Portfelj 70 letnika pa naj v večini vsebuje manj tvegane naložbe.
Primera:
Poglejmo primera. Janez je star 27 let, Franci 40, oba si želita 200 evrov dodatne pokojnine. Nobeden od njiju za pokojnino še nima privarčevanih sredstev. Koliko bi morala mesečno varčevati, da dosežeta želeni cilj?
Kot pojasnjuje Janez Kranjc, izvršni direktor Prve osebne zavarovalnice, ki je pripravila informativna izračuna, zaradi poenostavitve predpostavimo, da se bosta oba upokojila pri starosti 65 let in da se pogoji upokojitve vmes ne bodo spreminjali (v praksi temu seveda ne bo tako).
JANEZ:
Starost ob začetku varčevanja: 27 let
Starost ob upokojitvi: 65 let
Doba varčevanja: 38 let
Opcija B – oseba varčuje v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla, ki jo je v PDPZ uvedla nova zakonodaja, in predvideva, da posameznik glede na starost oz. čas do upokojitve varčuje z različno sestavo naložb (delnice, obveznice, zajamčen donos).
A)Če celotno dobo varčevanja varčuje z enotno naložbeno politiko, torej z naložbeno strategijo minimalnega zajamčenega donosa in temu primerno konservativnimi naložbami, bi za 200 EUR dodatne pokojninske rente moral varčevati z mesečno premijo 82,43 EUR.
B)Če se odloči za varčevanje v skladu s strategijo življenjskega cikla, bi za približno enako višino želene rente moral varčevati z mesečno premijo 47,91 EUR.
FRANCI:
Starost ob začetku varčevanja: 40 let
Starost ob upokojitvi: 65 let
Doba varčevanja: 25 let
A)Če celotno dobo varčevanja varčuje z enotno naložbeno politiko, torej z naložbeno strategijo minimalnega zajamčenega donosa in temu primerno konservativnimi naložbami, bi za 200 EUR dodatne pokojninske rente moral varčevati z mesečno premijo 144,24 EUR.
B)Če se odloči za varčevanje v skladu s strategijo življenjskega cikla, bi za približno enako višino želene rente moral varčevati z mesečno premijo 118,5 EUR.
Opombe k izračunu:
Omeniti je treba, da je izračun informativen, pri izračunu višine potrebnega mesečnega varčevanja pa je bila pri opciji A predvidena ciljna neto donosnost sklada 2,5 % letno, pri opciji B pa so predvidene mejne starosti za varčevanje v posameznih skladih: do 45 let za dinamični sklad, 45 let do 57 let za uravnoteženi sklad in 57 let ali več za zajamčeni sklad (v praksi se bodo te meje v prihodnje premikale skladno z zviševanjem upokojitvene starosti); predvidena ciljna neto donosnost dinamičnega sklada je 7 % letno, uravnoteženega 5 % letno, zajamčenega sklada pa 2,5 % letno, pojasnjuje Kranjc.
Vstopni stroški v obeh primerih znašajo 1,8 %. Izračun pokojninske rente je narejen ob pogojih, ki veljajo v letu 2016 in predvideva 15-letno zajamčeno obdobje izplačevanja. Če se spremeni katera od predpostavk, pa se spremeni tudi končni izračun (npr. dejansko dosežen donos, varčevanje v drugem skladu).
In ne pozabite
Zavedati se moramo, da je naša bodoča pokojnina naš lasten problem in prevzeti moramo popolno odgovornost, da si ustvarimo varno in neodvisno starost. Ali bomo za starost varčevali tudi sami tako ni več izbira, ampak je postalo že nuja. S primernimi varčevanji lahko tako poskrbimo, da bo tretje življenjsko obdobje sproščeno in brez stresa.
Sponzorirana vsebina
