Slovenski pokojninski sistem sloni na medgeneracijski solidarnosti in načelu vzajemnosti – oba vidika sta neposredno povezana z dokladnim principom financiranja (pay as you go sistem). V praksi to pomeni, da aktivni zavarovanci in drugi zavezanci za plačilo prispevkov z obveznim plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotavljajo sredstva za izplačevanje pokojnin, pojasnjujejo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).
A če samo pogledamo v leto 2017, lahko ugotovimo, da je bilo v ZPIZ-ovem proračunu samo 75 odstotkov sredstev zbranih s prej naštetimi prispevki, preostalih 25 odstotkov pa je morala primakniti država. To pomeni, da zaposleni že danes ne zberemo dovolj sredstev za izplačilo tekočih pokojnin in nič ne kaže na to, da bi se situacija v prihodnje kaj izboljšala. Naš pokojninski sistem je star že več kot 120 let in če je takrat za pokojnino enega človeka delalo 22 ljudi, so se do danes razmere popolnoma spremenila in razmerje znaša samo še 1 : 1,3, kar pomeni, da le še en zaposleni dela za enega upokojenca. Ob nadaljevanju takega demografskega trenda bo začelo kmalu primanjkovati zaposlenih, ki bi polnili pokojninsko blagajno, zato je v Sloveniji nujna pokojninska reforma. Ki pa je ni na vidiku.
Manj potomcev, nižje pokojnine
Jasno je, da se slovensko prebivalstvo stara. Za to nam ni treba pregledovati nešteto statističnih podatkov in bilanc, dovolj je že, da pogledamo strukturo današnjih družin. Če so imeli pari pred desetletji vsaj tri otroke, imajo danes po podatkih Statističnega urada slovenske družine v povprečju 1,16 otroka oziroma 1,56 otroka, če upoštevamo le družine z otroki, vsaj enega potomca pa ima vsaka tretja družina v Sloveniji. To pomeni, da oče in mama nimata niti dovolj otrok, ki bi v prihodnje obema vplačevali v pokojninsko blagajno. Posledice take demografske strukture se poznajo že danes: podatki SURS-a za leto 2017 denimo kažejo, da je povprečna slovenska neto plača znašala 1.062 evra, novi upokojenci pa so v povprečju prejeli samo še 554,20 evra. To torej pomeni, da na novo upokojeni v povprečju dobijo samo še 52 odstotkov nekdanje povprečne plače, kar je glede na splošne standarde kar 20 odstotkov manj kot bi bilo potrebno, poleg tega pa višina povprečne pokojnine z vsakim letom pada – v zadnjih desetih letih se je glede na plače zmanjšala za skoraj 10 odstotkov.
Naša generacija torej lahko pričakuje, da bo imela pol manj pokojnine, kot ima plače. In glede na to, da so trenutno plače izjemno velikega števila Slovenk in Slovencev na meji minimalne in si z njimi ne morejo privoščiti dostojnega življenja, je praktično nepredstavljivo, da bi morali mesec preživeti še s pol manj – sploh če boste potrebovali še kakšno oskrbo na domu ali medicinsko pomoč in zdravila. Je že res, da danes te stvari (delno) še krije država, a glede na vse slabše stanje zdravstvenega sistema je pričakovati, da bo za vse z zdravstvom povezane storitve posameznik moral vedno več plačevati sam in v takem primeru nekaj sto evrov na mesec zagotovo ne bo dovolj niti za preživetje, kaj šele za brezskrbno uživanje v pokoju.
Kje in kako varčevati za stara leta?
Dodatnih obremenitev za pokojnino bo torej veliko in kakršni koli prihranki bodo v takem primeru prišli še kako prav. Slovenci sicer veljamo za izjemno varčen narod, a veliko Slovenk in Slovencev še vedno varčuje doma ali v bankah. Največkrat varčujemo na krajši rok, za nakup kakšnih bolj luksuznih dobrin, do vratu se zadolžujemo za stanovanja in hiše, občutno manj pa se ukvarjamo s tem, kako bomo živeli, ko se enkrat upokojimo. Večina ima že danes toliko obveznosti, da se nima časa ukvarjati z daljno prihodnostjo, a ob koncu leta je morda vseeno pravi trenutek, da naredite bilanco ne samo za nazaj, temveč tudi za naprej. Tako boste hitro ugotovili, da se vam varčevanje v pokojninskih skladih splača bolj kot hramba denarja na banki ali doma. Pri mesečni bruto plači 800 evrov in najvišji premiji za polno davčno olajšavo bodo namreč po petih letih vaša privarčevana sredstva skorajda za 100 evrov na leto višja. To pa je veliko več, kot znašajo obresti na kateri koli banki.
Pri varčevanju za pokojnino je najprimernejše dodatno pokojninsko zavarovanje, česar se na srečo zaveda že več kot pol milijona Slovenk in Slovencev. Več kot polovica tega varčevanja poteka v sklopu kolektivnih pokojninskih shem, pri katerih premije za dodatno pokojninsko zavarovanje za svoje zaposlene delno ali v celoti vplačujejo delodajalci. To je vse lepo in prav, a zavedati se je potrebno, da boste posebne davčne olajšave, s katero država spodbuja vaše vplačevanje v pokojninski načrt, deležni samo, ko se odločite varčevati v okviru individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. To v praksi pomeni, da je potrebno biti v primeru, če vaš pokojninski načrt že financira delodajalec, pozoren na to, ali z vplačili ne doseže zneska maksimalne davčne olajšave, ki znaša 5,844 odstotka bruto plače, vendar največ 2.819,09 evra letno.
To kot posamezniki še vedno lahko koristite v primeru individualnih vplačil in velja za vse vaše med letom vplačane premije, razlika, ki jo vplačate za doseganje polne davčne olajšave, pa vam zniža vašo dohodninsko osnovo. Če med letom vplačujete manj, lahko v skladu z omejitvami pred koncem leta doplačate znesek do najvišje premije in si s tem zagotovite polno davčno olajšavo, pri tem pa ste upravičeni do sorazmernega deleža olajšave, ki vam neposredno zmanjšuje dohodninsko osnovo.
Kako je to videti v praksi?*
Če na mesec zaslužite 1.000 evrov bruto in vam delodajalec za dodatno pokojnino vplačuje 45 evrov na mesec, lahko sami doplačate 13,44 evra na mesec (ali 161,28 evra na leto) in si z delom, ki ga vplačate sami, neposredno zmanjšate dohodninsko osnovo in si omogočite prihranek pri dohodnini. Čisto po domače to pomeni, da dobite del vplačane premije nazaj ob poračunu dohodnine oziroma se vam zniža doplačilo. Tako boste ubili dve muhi na en mah: plačali boste manj dohodnine in hkrati varčevali za boljšo prihodnost.Ob tem se splača pregledati ponudbo izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj vas določeni v zadnjih dveh mesecih leta za doplačila finančno nagradijo z dodatnimi sredstvi na vašem varčevalnem računu.
Če pa vaš delodajalec ne omogoča kolektivnega pokojninskega zavarovanja, lahko za pokojnino varčujete tudi sami in z lastnimi sredstvi financirate vplačila premij in tako poskrbite za ohranitev življenjskega standarda v pokoju, ki vam bo omogočal kakovostno življenje. Tako kot pri vsakem varčevanju je tudi pri dodatnem pokojninskem zavarovanju ključno, koliko mesečno namenite varčevanju, koliko časa boste varčevali in kakšen donos boste dosegli med varčevanjem. Na doseženi donos imate le posredni vpliv, saj izberete pokojninski sklad, ki bo za vas upravljal vaše pokojninske prihranke in skrbel za primeren donos, na obdobje varčevanja in višino vplačil pa imate sami največji vpliv. Pri tem imate za motivacijo dva cilja: prvi je višja pokojnina, drugi pa že prej omenjena davčna olajšava s strani države, ki vam bo ob odmeri dohodnine vsako leto vrnila del vplačanega mesečnega zneska varčevanja. Če boste denimo pri bruto plači 800 evrov vplačevali premijo v višini 46,75 evra, vam bo država ob poračunu dohodnine vrnila 89,76 evra oziroma se vam bo za toliko zmanjšalo doplačilo. Subvencija je odvisna od dohodkovnega razreda, pri natančnejšem izračunu pa si lahko pomagate s spletnim kalkulatorjem, ki ga najdete TUKAJ!
Kako začeti?
Če si torej želite zagotoviti dostojne prihodke ob upokojitvi, je potrebno (če se le da) začeti odgovorno ravnati že ob prvi zaposlitvi in takoj začeti varčevati in plemeniti vaš denar, ki se bo zbiral na varčevalnih računih in za katerega bodo skrbele zavarovalnice, da boste lahko ob upokojitvi prejemali še dodatno pokojninsko rento. Za začetek varčevanja se je potrebno vključiti v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ), kjer lahko polagate poljubne zneske, jih pozneje spreminjate in kadar koli tudi prenehate vplačevati, če bi slučajno ostali brez zaposlitve. Pravila so zelo preprosta: za začetek najprej sklenete pristopno izjavo, s pomočjo izkušenih in profesionalnih svetovalcev izberete primerno naložbeno politiko in se dogovorite za vplačevanje mesečnih premij preko trajnika. Izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja vam podobno kot v banki odpre vaš osebni naložbeni račun. V primeru, da v času varčevanja ne boste mogli več plačevati premij, le – to začasno ukinete, privarčevana sredstva pa še vedno plemenitite v skladu z izbrano naložbeno politiko.
*Primeri in izračuni so informativne narave. Vir: Izračun Prve osebne zavarovalnice
Sponzorirana vsebina
