Leta 2015 je glede na podatke državnega statističnega urada vsak državljan mesečno na stran dal več kot eno sedmino svojih prihodkov. S tem se po zadnjih razpoložljivih podatkih slovenska gospodinjstva uvrščajo na visoko tretje mesto najvarčnejših držav med članicami Evropske unije, ugotavljajo statistiki. Več naj bi varčevali samo Švedi in Nemci. Čeprav ne manjka takih, ki tarnajo, da ne morejo varčevati, saj komajda zaslužijo za sprotne stroške, statistika vendarle kaže, da varčuje skoraj 70 odstotkov Slovenk in Slovencev – večina daje denar na stran za starost, hude čase in otroke. A tu se znajdemo pred veliko dilemo: kako in kje varčevati, da se nam bo to kar najbolj izplačalo?
Največ Slovenk in Slovencev še vedno varčuje zelo klasično. Ali hranijo denar doma ali ga odnesejo na banko. »Slovenci še vedno varčujemo predvsem v pregovorno varnih naložbah, saj imamo več kot pol premoženja v gotovini in vlogah, premalo pa v vseh drugih oblikah,« našim ugotovitvam pritrjuje Martin Podberšič, upravljavec premoženja na Prvi osebni zavarovalnici. »Čeprav so obrestne mere za vloge pri bankah blizu ničelne ravni, se slovenski varčevalci izogibajo bolj tveganih oblik varčevanja, kar je deloma povezano s slabimi izkušnjami iz preteklosti. Spomin na izgube pri naložbah v slovenske in balkanske delnice je pri vlagateljih namreč še vedno zelo živ, zato se struktura njihovega varčevanja spreminja skozi relativno počasen proces.« Varčevanje na banki je torej morda res varno, ni pa naj donosnejše.
Kje in kako se torej najbolj obrestuje varčevati? Kam vložiti že privarčevani denar, da se bo ta kar najbolj plemenitil? V sklade, nepremičnine, morda zlato ali celo bitcoine? Naložbenih možnosti je precej, vsaka pa ima svoje prednosti in slabosti. Najboljša naložba bi bila tista, ki bi prinesla visoke donose, nobenega tveganja, takojšnje razpolaganje z denarjem in nobene obdavčitve. A takšne naložbe žal ne obstajajo. »Najboljša naložba za varčevalca je tista, ki je skladna z njegovim finančnim profilom. Za varčevalca, ki namerava rešiti stanovanjski problem čez dve leti, je denimo smiselna takšna naložba, ki bo ob izteku varčevanja imela vrednost, ki bo približno enaka pričakovani. Za takšnega vlagatelja varčevanje v delniških naložbah torej ni primerno,« pojasnjuje Podberšič.
Med bolj razširjenimi oblikami varčevanja med Slovenci so kljub krizi nepremičninskega trga, ki se je začela leta 2008, še vedno naložbe v nepremičnine. Te so navadno manj občutljive na kratkoročno nihanje na kapitalskih trgih. Kriza je resda znižala cene nepremičnin in najemnin, a dno na trgu stanovanj je bilo že doseženo, saj so cene začele znova naraščati. Vendar pa strokovnjaki svarijo, da bodo cene stanovanjskih nepremičnin ne glede na gospodarske cikle dolgoročno padale. Trenutno ima namreč velik delež nepremičnin v lasti starejša populacija, zato je pričakovati, da se bo ponudba na trgu čez deset ali dvajset let občutno povečala, s tem pa bodo znova nižje tudi vrednosti nepremičnin.
Za varčevanje v nepremičninah, ki veljajo za precej tvegano naložbo, se vsekakor lažje odločijo tisti, ki imajo večjo vsoto denarja in nameravajo varčevati dolgoročno. Sicer lahko najamejo kredit in nepremičnino odplačujejo z najemnino, a posojilo se lahko zaradi zvišanja obresti podraži, najemnina pa se lahko zaradi padca cen na trgu zniža. Poleg tega je ves čas treba skrbeti za vzdrževanje nepremičnine, plačevati davek na stavbno zemljišče, lastnik ima stroške s provizijami nepremičninskim agencijam, rezervnimi skladi, zavarovanjem nepremičnine.
Dvorezen meč pri varčevanju v nepremičninah je tudi nizka likvidnost. Po eni strani vezava sredstev nas, potrošnike, odvrača od nenačrtnih nakupov, saj ne moremo nemudoma do naloženega denarja, a ta vezava v večini primerov traja 10, 20 ali celo več let. Če bi denimo v tem času nujno potrebovali del naloženih sredstev, ne morete dostopati do njih, saj ne morete prodati ene stene v stanovanju, prav tako ne na vrat na nos nepremičnine samo za to, da bi prišli do gotovine. V takih primerih so nujne sočasne druge likvidne naložbe, kjer so možni delni predčasni dvigi prihrankov in varnostna rezerva v obliki gotovine na banki.
Varčevanje v skladih
Preden se lotimo razčlembe različnih vrst varčevanja v skladih, je dobro razjasniti nekaj osnovnih pojmov. Kaj denimo sploh so vzajemni skladi? Gre za premoženje v obliki naložb v vrednostne papirje in druge finančne instrumente. V vzajemnih skladih je zbrano in združeno premoženje večjega števila vlagateljev. Upravljajo jih družbe za upravljanje skladov, ki na kapitalskih trgih nalagajo v različne vrste naložb. Lastniki vzajemnih skladov so vlagatelji, ki vanje vlagajo svoja denarna sredstva. Vzajemni skladi se med seboj razlikujejo glede na to, v katere vrednostne papirje nalagajo sredstva, torej glede na naložbeno politiko.
»Glavna prednost varčevanja v skladih je, da vlagatelj lahko z nizkim vplačanim zneskom učinkovito razprši svoje premoženje in s tem zniža tveganje v primerjavi z nakupom posamezne delnice,« pojasnjuje upravljavec premoženja in dodaja, da lahko z rednim mesečnim varčevanjem vlagatelj izpolni tako kratkoročne kot tudi dolgoročne cilje: sem sodijo denimo dodatek k pokojnini, štipendija za otroke, nakup novega avtomobila, nakup ali obnova stanovanja …
Kako se varčevana sredstva plemenitijo?
Z varčevanjem v vzajemnih skladih varčujete v vrednostnih papirjih, ti pa na dolgi rok prinašajo višjo pričakovano donosnost oziroma dobiček kot denimo denar, ki ga imate naloženega na banki. Sklad stremi k temu, da dosega dobičke na osnovi kapitalskih dobičkov in valutnih razlik in s tem zagotavlja dolgoročno rast sredstev varčevalca. Za koliko bodo ta sredstva rasla, pa je odvisno od tega, koliko je varčevalec pripravljen tvegati. V osnovi velja, da višje tveganje dolgoročno prinaša višji potencialni donos, kratkoročno pa lahko pomeni tudi možnost višjih izgub. Pri manj tveganih naložbah lahko po drugi strani varčevalec pričakuje nižje potencialne donose, sorazmerno nižja pa je tudi verjetnost izgub.
Pri varčevanju v skladih za dodatno pokojnino je zelo pomemben čas začetka varčevanja. Vlagatelj, ki začne varčevati dovolj zgodaj, si lahko privošči bolj tvegane naložbe. V tem primeru gre za varčevanje v skladu z naložbeno strategijo življenjskega cikla, pri katerem se tveganje, ki ga ob varčevanju prevzema posameznik, prilagaja njegovi starosti in času do upokojitve. Če torej začne varčevati zgodaj, varčuje v bolj dinamičnih skladih z več delnicami in manj obveznicami, če se za varčevanje za dodatno pokojnino odloči v srednjih letih, varčuje v uravnoteženih skladih, kjer je delež delnic nižji, delež obveznic pa višji, zato so naložbe bolj varne, v letih tik pred upokojitvijo pa varčuje le v skladu z zajamčenim donosom, torej v tako imenovanih varnih skladih.
Privarčevana sredstva lahko varčevalec začne črpati ob upokojitvi v obliki rente ali v določenih primerih tudi z enkratnim dvigom. Dodatno pokojnino lahko varčevalec začne črpati tudi predčasno, če je brez službe in šteje najmanj 53 let. V primeru varčevanja v skladih dodatnega pokojninskega zavarovanja velja med prednostmi izpostaviti še davčne olajšave, ki jih lahko pri varčevanju uveljavljajo tako podjetja kot posamezniki. Pa še to: vse pokojninske rente so po zakonu dosmrtne.
Pri posameznikih, ki se odločijo za naložbeno življenjsko zavarovanje, pa obdobje varčevanja ni omejeno, sredstva so stalno likvidna, kar pomeni, da se varčevalec lahko kadar koli odloči prekiniti varčevanje in črpa prihranjena sredstva. Strokovnjaki zato svetujejo, naj se varčevalci odločijo za doživljenjsko naložbeno varčevanje in ga prekinejo takrat, ko in če sredstva potrebujejo. Opozarjajo pa, da je priporočljivo varčevati vsaj 10 let, saj lahko po tem obdobju privarčevana sredstva črpajo brez davka in dodatnih stroškov.
Poleg tega se pri življenjskem v nasprotju s pokojninskim naložbenim zavarovanjem varčevalec vedno sam odloči, v koliko tvegane sklade bo vlagal. Omeniti velja, da so pretežno delniški skladi namenjeni drznejšim vlagateljem, ki imajo visoka naložbena pričakovanja, a so pripravljeni prevzeti tudi več naložbenega tveganja. Obvezniški skladi so primerni za zmernejše vlagatelje, ki iščejo optimalno razmerje med varnostjo in donosom ter svojih prihrankov ne želijo izpostavljati previsokemu naložbenemu tveganju. Tako imenovani varni skladi pa so namenjeni konservativnim vlagateljem, ki na prvo mesto postavljajo varnost in ohranjanje vrednosti premoženja. Varčevalci v teh skladih prevzemajo zelo nizko naložbeno tveganje, a je manjši tudi potencialni dobiček oziroma donos.
Varčevanje, kot rečeno, lahko prekinete kadar koli, sredstva pa dobite izplačana ali v enkratnem znesku ali v obliki rente, ki je v ponudbi. Prav tako lahko kadar koli med trajanjem zavarovanja zahtevate tudi izplačilo dela sredstev, varčevalni račun pa ohranite.
Preden se posameznik odloči za obliko varčevanja, ki mu najbolj ustreza, mora pregledati trenuten finančni položaj in določiti varčevalne cilje. Uresničitev ciljev je odvisna od tega, koliko ste nagnjeni k tveganju, za kakšne cilje varčujete, kakšna je ročnost teh ciljev ter kakšno znanje in izkušnje imate z varčevanjem. Zlasti pri dolgoročnih ciljih, kot je varčevanje za pokojnino, potrebujete dober načrt, ki ga je občasno treba tudi prilagoditi. Odločite se lahko za lastno naložbeno strategijo, pri čemer sami določite, kolikšen delež sredstev se bo nalagal v posamezni sklad, ali pa delo prepustite strokovnjakom, ki vam pomagajo pripraviti naložbeno strategijo.
»Pri sestavljanju naložbene strategije je treba biti pozoren na finančni položaj vlagatelja, njegovo toleranco do naložbenega tveganja ter na finančno znanje in izkušnje,« poudarja upravljavec premoženja pri Prvi osebni zavarovalnici in dodaja, da tako izdelana naložbena strategija služi kot podlaga za razpršitev finančnega premoženja vlagatelja v delnice, obveznice in alternativne naložbe ter varnostno rezervo, ki je namenjena kritju nujnih izdatkov gospodinjstva v letu dni. »Naložbena strategija upošteva dolgoročna pričakovanja na kapitalskih trgih in ne temelji na kratkoročnem borznem dogajanju. Ravno nasprotno, osebne finance se lahko hitro spremenijo (npr. izguba službe ali rojstvo otroka), zato se naložbena strategija redno osvežuje ob prisotnosti naložbenega svetovalca, ki mora preveriti veljavnost predpostavk najmanj enkrat letno.«
Varčevanje ni enkratno dejanje, temveč gre za proces, ki se ga po opažanjih strokovnjakov večina Slovenk in Slovencev loti prepozno in/ali premalo premišljeno. »Vlagatelj naj bo predvsem pozoren, da pri naložbi prihrankov tvega zgolj toliko, kot si lahko privošči - niti preveč niti premalo. Dobro izhodišče za povprečnega vlagatelja predstavlja portfelj naložb, ki je sestavljen iz 60 % delnic in 40 % obveznic. Vlagatelj si lahko pomaga z določitvijo deleža delnic v svojem portfelju tudi s pravilom čez prst, s tem da od 100 odšteje svojo starost v letih. Pri tem je treba biti pozoren, da nikoli ne nosimo vseh jajc v eni košari,« svetuje Podberšič.
To v praksi pomeni, da je pri dolgoročnem varčevanju treba poskrbeti za primerno porazdelitev finančnih sredstev, saj bodo tako donosi najbolj optimalni oziroma boste na ta način največ prihranili ter zaslužili. In če tudi vi še sodite med tiste, ki denar varčujejo in shranjujejo v banki, bo morda dobro, da razmislite tudi o kakšni drugi obliki varčevanja. Strokovnjaki glede na demografske spremembe in vse nižje pokojnine namreč pričakujejo rast deleža naložb z višjo pričakovano donosnostjo (delnic in obveznic), med naložbenimi produkti pa rast deleža življenjskih in pokojninskih zavarovanj, ki zagotavljajo varčevanje za določen namen in/ali dodatek k pokojnini.
Sponzorirana vsebina
