Trg dela se je v zadnjih letih močno spremenil. Postaja vse bolj prožen, s tem pa se zmanjšuje verjetnost, da bo nekdo v istem podjetju delal od konca študija do upokojitve. A to po besedah strokovnjakov ni največja težava. Velik problem predstavlja dejstvo, da se čas študija podaljšuje, na trg dela pa prihajajo mladi, ki imajo sicer veliko teoretičnega znanja, praktičnega pa zelo malo, zato se kljub visoki in kakovostni izobrazbi, težko vključijo v delovni proces.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si zato prizadeva izobraževalni sistem še bolj povezati z gospodarstvom, da bo vstop na trg dela za mlade čim hitrejši in čim lažji. »V zadnjem letu opažamo, kar lepo število podjetij povprašuje po mladih kadrih, ki so jih pripravljeni tudi razvijati znotraj podjetja. V tem primeru s strani mladih pričakujejo predvsem motivacijo za delo in pripravljenost za nadaljnje učenje,« prve premike na bolje zaznava Petra Novak, psihologinja in vodja razvojnih projektov pri družbi Competo, headhunting agenciji, usmerjeni v iskanje in selekcijo vodstvenega ter strokovnega kadra.
Prekarne oblike dela so velik izziv
Mladi, ki tekom študija že načrtujejo kariero, se v ta namen vključujejo v različne obštudijske dejavnosti in pridobivajo praktične izkušnje, ki so ob iskanju prve zaposlitve velika prednost. A veliko delodajalcev jim po prenehanju študentskega statusa svetuje, naj prinesejo napotnico kakega sorodnika ali prijatelja, namesto da bi jih zaposlili. Ali pa jim ponudijo, da delajo zanje preko s.p.-ja. In prav prekarno delo je najbolj očitna posledica vse večje fleksibilnosti trga dela. Atipično zaposlenih naj bi bilo že kar 40 odstotkov delovno aktivnih Slovenk in Slovencev, to pa posledično znižuje tudi plače tistih delavcev, ki so redno zaposleni.
A kot pravi vodja razvojnih projektov na Competu, lahko v času hitrih sprememb na trgu in s prihodom novih poslovnih modelov ter digitalizacije najverjetneje pričakujemo še več tovrstnih oblik dela. Kar pa ni nujno slabo. »Po eni strani tak način dela morda ne nudi varnosti in stabilnosti, kot smo je vajeni, po drugi strani pa nam lahko ponudi več fleksibilnosti in samostojnosti pri delu. Od posameznika bo tak pristop zahteval, da vnaprej razmišlja in načrtuje svojo finančno varnost. Po drugi strani pa bomo morali nedvomno začeti iskati tudi sistemske rešitve, kako tudi za bolj fleksibilne oblike dela zagotoviti okvirje znotraj katerih lahko posameznik načrtuje dom in družino,« poudarja Petra Novak.
Mladi bodo morali sami poskrbeti za varno finančno prihodnost
»Ne glede na to, ali se odločimo varčevati ali ne, je najprej potrebno imeti popoln nadzor nad svojimi izdatki in voditi osebni proračun,« se strinja tudi direktorica za marketing in trženje zavarovanj na Prvi osebni zavarovalnici Nataša Hajdinjak. »Paziti je potrebno na to, da se ne zapravi več kot se zasluži, predvsem pa je pametno, da se vsak mesec skuša privarčevati vsaj 10 odstotkov vseh svojih prihodkov. Varčevanje je temelj za dosego naših lastnih ciljev, zato da si bomo lahko nekaj privoščili ali da nekaj prihranimo za svojo prihodnost, 'za hude čase',« svetuje strokovnjakinja.
A ne glede na starost varčevalca si je potrebno po besedah strokovnjakov najprej razjasniti namen varčevanja in katere potrebe želijo s tem zadovoljiti. Obstajajo različne oblike varčevanja in potrebno je izbrati pravo - razlike so tako v donosih kot pri tveganjih pa tudi v davčnih posledicah in likvidnosti. »Za tiste z naklonjenostjo tveganju in znanjem o investiranju so ustrezne neposredne finančne naložbe npr. v delnice, za manj poučene pa so primernejši tuji in domači vzajemni skladi ali naložbena zavarovanja, kjer s sredstvi upravljajo strokovnjaki. Pri konservativnih ljudeh delnice ali skladi ne pridejo v poštev, pač pa igrajo glavno vlogo depoziti pri bankah,« svetuje strokovnjakinja za zavarovanja.
Kamen na kamen palača, evro na evro ...
Kako naj varčujem, če pa še sprotne stoške komajda pokrivam, boste rekli. No, pri večini posameznikov se kljub mizernim plačam da vsak mesec dati na stran nekaj evrov in jih shraniti za težke čase. In pomembno je, da začnete dajati na stran čim prej, saj boste tako z majhnimi zneski na dolgi rok privarčevali več. Če boste denimo začeli dajati na stran denar za dodatno pokojnino pri 20 letih, boste kot upokojenec poleg mesečne pokojnine v povprečju prejemali dvakrat več dodatka, kot nekdo, bi bo začel na stran dajati pri 35 letih, ko naj bi imeli že stabilen mesečni prihodek – in to kljub temu, da bo takrat vplačeval občutno višjo premijo.
Da bo vaša prihodnost čim lepše in čim bolj gotova, je torej treba že danes razmišljati o finančni varnosti vas in vaše družine. Veliko lažje je namreč priti do cilja, če imate dober načrt in se malo po malo dalj časa odpovedujete luksuznim dobrinam ter storitvam, kot pa da vas za prihodnost začne skrbeti, ko gre kaj narobe. Takrat je namreč v večini primerov že (pre)pozno.
Sponzorirana vsebina
