Ljudje smo radovedna bitja, zato ni čudno, da obstaja cela vrsta napovedi, kako naj bi bil videti svet čez petdeset ali sto let. Seveda gre pri razmišljanju o tako daljni prihodnosti samo za ugibanja in le najmlajši med nami bodo lahko morda dejansko priča morebitni uresničitvi napovedanega. Veliko bolj tvegano pa je ugibati o tem, kako bo videti svet čez deset let. Prav tega podviga so se pred časom lotili pri poslovni reviji Forbes in na podlagi podatkov, projekcij in že znanih dejstev o razvoju tehnologij ter družbe poskušali napovedati, kakšno bo naše življenje čez približno deset let.
Korenite spremembe na področju zaposlovanja, izobraževanja ...
Glede na njihove projekcije, bodo službe v ne tako daljni prihodnosti prilagojene čim večjemu prihranku časa zaposlenega. Pri tem naj bi pomagala umetna inteligenca, saj naj bi budilka zaposlenega zbudila glede na informacije o prometni konici. Če bo torej ob uri, ko bi moral v službo, prevelika gneča na cesti, bo budilka avtomatično zvonila nekoliko pozneje, a vendarle še dovolj zgodaj, da ne zamudi prvega dnevnega sestanka. O poznejšem prihodu na delovno mesto in razlogu zanj bo budilka s pomočjo posebnega računalniškega sistema obvestila tudi nadrejenega oziroma delodajalca.
V roku naslednjega desetletja se bo po napovedih strokovnjakov korenito spremenilo tudi lastništvo: prihodnost naj bi tako temeljila na souporabi prevoznih sredstev, hrane, finančnih storitev, rekreacije, zabave in celo stanovanj. Prodajo, kot jo poznamo danes, naj bi v naslednjih nekaj letih nadomestil najem, delitev in izmenjevanje – slednje je na nekaterih področjih, kot so denimo otroška oprema in oblačila, aktualno že danes. Ljudje naj bi se začeli ponovno zbirati v aktivne ulične ali vaške skupnosti in bodo med seboj delili svoje znanje in spretnosti. Poleg tega naj bi v prihodnje vse bolj cvetele tudi druge neformalne oblike dela, ki bodo ljudem pomagale preživeti in varčevati za lepšo prihodnost in bolj kakovostno življenje na stara leta.
Bo Slovenija tem trendom kos?
Seveda nas Slovenke in Slovence najbolj zanima, ali in v kakšni meri bomo deležni sprememb, ki jih napovedujejo raziskovalci. Če gre vsaj malo verjeti trditvam, zapisanim v Viziji Slovenije 2050, bomo »v sozvočju z okolujem in s časom našli ravnovesje kakovostnega življenja.« Poleg tega naj bi leta 2050 končno postali srečni ljudje, živeli naj bi dlje. Slednje potrjujejo tudi Eurostatove projekcije, po katerih naj bi imela Slovenija leta 2060 okoli 2.058.000 prebivalcev, ki pa bodo vse starejši. Lani so stari 65 let ali več predstavljali 16,5 odstotka prebivalstva, leta 2060 pa bo glede na projekcije v tej starostni skupini skoraj vsak tretji prebivalec. Logična posledica tega je, da bomo verjetno morali delati še dlje, javne pokojnine pa bodo vse manjše. Prav zato je pomembno že danes poskrbeti za dodatno pokojninsko zavarovanje, s pomočjo katerega si lahko zagotovite lepšo, mirnejšo ter kakovostnejšo starost.
A da bomo fizično zdržali napore daljše delovne dobe, bo potrebno čim dalj časa ostati zdrav in vitalen. V preteklih desetletjih smo bili sicer že priča tako rekoč tektonskim premikom na tem področju. »Medtem ko je bila pred 70 leti in več za bolezen kriva predvsem slabša higiena, danes zbolevamo predvsem za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi,« pravi tekaški trener, strokovnjak za zdravilne učinke gibanja ter ambasador projekta Ustavi.se Urban Praprotnik in dodaja, da je za njihov nastanek pogosto več vzrokov, ki pa se med seboj dopolnjujejo. »Običajen način življenja, v katerem nam močno primankuje rednega naravnega gibanja ter zdrave prehrane in v katerem smo v kroničnem strahu in smo nenazadnje tudi odtujeni - osamljeni, je prav gotovo dober recept da zbolimo.« To pa lahko privede do številnih nevšečnosti tako za nas, kot za naše najbližje.
Poleg zgoraj naštetih dejavnikov tveganja zagotovo ne smemo pozabiti še na stres, brez katerega si pravzaprav ne znamo več predstavljati življenja. A kot pravi Jasmina Kozina Praprotnik, Urbanova soproga, antropologinja, pisateljica in prav tako ambasadorka akcije Ustavi.se, s katero želijo ciljne javnosti ozaveščati o prehitrem tempu življenja in spodbujati izboljšanje kakovosti življenja, je določen stres za nas koristen, saj nas dela budne in se zato lažje kosamo z življenjskimi izzivi. A tega stresa je lahko hitro preveč. »Če vmes ni obdobij počitka, torej če je stres neprestan, deluje kvarno. Ošibi nam naš imunski sistem, kar lahko vodi v različne bolezni.«
Če bi torej radi videli, kako se bo ta naš ljubi planet spreminjal v naslednjih desetih, tridesetih, petdesetih ali celo sto letih, je potrebno korenito spremeniti način življenja in s tem zmanjšati tveganje za nastanek katere izmed kroničnih nenalezljivih bolezni, ki veljajo za kugo sodobnega časa. »Srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, kronične dihalne bolezni, demenca, bolezni kostno mišičnega sistema, debelost, duševne bolezni in nekatere oblike raka so tiste, ki jih lahko do velike mere preprečimo, če izberemo zdrav življenjski slog. Zelo pomembno pa je, da z njim ne odlašamo. Že od zgodnjega otroštva naprej se sestavljajo kamenčki zdravja za naša pozna zrela leta,« je prepričan Urban Praprotnik.
Recept za dolgo in zdravo življenje je torej sila preprost: jesti je potrebno čim več ekološke, lokalne in kvalitetne hrane, se znati ustaviti, dovolj spati, se vsakodnevno gibati in gojiti lep odnos do vseh ljudi in s tem tudi do samega sebe. Ter seveda misliti in delovati odgovorno do lastne prihodnosti, ki nam bo le tako lahko prinesla več pozitivnih sprememb.
Sponzorirana vsebina
