V sodobni družbi so glede na vse hitrejši tehnološki razvoj povsem na mestu vprašanja v smislu, kakšen bo ta naš svet čez 30, 50 ali 100 let. Glede na predvidevanja nekaterih raziskovalcev bodo osebni droni izpodrinili avtomobile, leteča mesta bodo rešila prenaseljenost in zasičenost mest, pametne stene z izjemno ostrimi LED-fotografijami bodo pokrivale vsak milimeter našega doma, natisnili pa si bomo lahko celo hrano, ki jo pripravljajo vrhunski kuharski mojstri. Večina sestankov bo potekala v navidezni resničnosti, osebni tehnološki medicinski strokovnjaki bodo potrdili, ali smo res bolni, in nam nato predpisali prava zdravila, kolonizirali pa bomo tako Mars kot Luno.
V Afriki vse več mladih, v Sloveniji vse več starejših
Prvi globalni megatrend je zagotovo večanje svetovnega prebivalstva, saj pričakujejo, da se bo do leta 2050 povečalo za 43 odstotkov. Populacija pa se bo povečevala različno po celinah, največji porast se bo po predvidevanjih zgodil na afriški celini. Zahodno prebivalstvo se bo sicer še bolj staralo, v azijskem in afriškem svetu pa se bo še naprej večalo število mladih, ki bodo vedno bolj izobraženi in bodo spreminjali vzorce potrošnje. Večina se bo naseljevala v urbana območja, v megamesta in v barakarska naselja, kar bo vodilo v večja zdravstvene težave in posledično v migracije. Trenutno je število ljudi v mestih in na podeželju približno podobno, leta 2050 pa bo skoraj 70 odstotkov ljudi živelo v mestih.
Tudi slovensko prebivalstvo naj bi se še naprej progresivno staralo, kar pomeni, da bo do leta 2035 pričakovana življenjska doba 83,4 leta, srednja starost pa 48,1 leta. Na sto aktivnih, starih od 15 do 64 let, bo 64 starostno odvisnih (otrok in starejših), kar pomeni, da bosta za sobivanje generacij potrebna solidarnost in pozitiven medčloveški odnos, ugotavljajo na statističnem uradu.
Do leta 2035 naj bi se v Sloveniji pričakovana življenjska doba podaljšala na 83,4 leta. Na sto ljudi, ki bodo plačevali pokojninsko zavarovanje, bo takrat prišlo že 97 upokojencev. In le skrajni optimisti lahko ob teh napovedih še verjamejo, da bo pokojninska blagajna brez konretnih sprememb (ki pa jih ni na vidiku), zdržala tak tempo. Prav zato pogovori o dodatnem pokojninskem zavarovanju niso brez pomena. Ob tem je pomembno, da se za dodatno pokojnino zavarujete čim prej, saj boste tako z majhnimi vplačanimi premijami na dolgi rok privarčevali več. Če boste denimo začeli pri 20 letih, boste kot upokojenec poleg mesečne pokojnine v povprečju prejemali dvakrat več dodatka, kot nekdo, bi bo začel na stran dajati pri 35 letih – in to kljub temu, da bo takrat vplačeval občutno višjo premijo.
Podnebne spremembe bodo povzročale več poplav, suš in drugih ekstremnih pojavov, nadaljevalo se bo vse večje okoljsko onesnaževanje. Predvsem so ogrožena kakovost zraka in problemi vode in tal. Pričakuje se porast zakisljevanja, spremembe v krogotoku dušika, potreba po dušiku pa se bo do leta 2100 podvojila. Pristop k upravljanjem z okoljem bo vedno bolj raznovrsten, potreba po mesu se bo do leta 2050 povečala za 70 odstotkov, po vodi pa za okoli 50 odstotkov, hkrati pa se bo zmanjšala ponudba. Potreba po energiji se bo povečala že v 20 letih, potreba po surovinah do leta 2030 pa se bo povečala za vsaj še enkrat.
Globalni megatrendi nakazujejo tudi porast globalnega BDP do leta 2050 za 300 odstotkov, a ne povsod enako, na razvitih območjih bo rast manjša. V proizvodnji postajata vse pomembnejši Kitajska in Indija, kar pomeni, da postaja svet multipolaren, večsrediščen. Pričkakovati je, da se bo srednji razred Kitajske in Indije zelo povečal, bo zelo izobražen, in bo vplival na sisteme ekonomske rasti. Povečala se bo tekma za naravne vire. Večina surovin je trenutno locirana izven Evrope, predvsem na Kitajskem in v Braziliji. Vse večja bo tudi tekma za zemljišča. V Evropi smo ji že priča v Bolgariji in Romuniji, kjer bogati lastniki in podjetja že kupujejo zemljo in si ustvarjajo zaloge za naprej. To močno vpliva na življenjski standard ljudi, ki tam živijo.
Vse manj epidemij, a vse več bakterij
Megatrendi nakazujejo tudi spremembe zdravstvenih izzivov, saj bo manj epidemijskih a več bakterijskih vzrokov, kar je povezano tudi z onesnaževanjem okolja, drobnih delcev, ozona, onesnaženega zraka v urbanem območju. Tovrstne zdravstvene napovedi so vsekakor odlična iztočnica za razmislek o naši prihodnosti. Pred invazijo bakterij se nikoli ne bomo mogli povsem obraniti, lahko pa zavarujemo svoje življenje in s tem poskrbimo za bolj varen ter miren jutri.
Sledile bodo pospešene tehnološke spremembe. Trenutno je delež okoljskih patentov največji v Evropi in največji porast tehnoloških patentov je prav pri okoljskih tehnologijah. Globalni megatrendi bodo imeli močan vpliv na osnovo kot je hrana, voda, energija, materiali in ekosistemi. Na to se bo morala Evropa prilagoditi. Gospodarska uspešnost in blaginja temeljita na kakovostnem okolju, ki ga Evropa zagotovo ima, a svet je padel z nekega ravnotežja, zato nas globalni izzivi puščajo zmedene. Potrebujemo torej drugačne kognitivne sheme za razumevanje kompleksnosti soodvisnosti na planetu.
Sponzorirana vsebina
