Poslovili smo se od rožnatega oktobra ter vstopili v movember – oba meseca sta namenjena osveščanju o rakavih obolenjih, ki jih je tudi v Sloveniji iz leta v leto vse več. Stiske in občutkov ob odkritju bolezni si tisti, ki je niso doživeli, najbrž res ne morejo predstavljati, a na srečo je tudi rak vse bolje raziskan, na voljo je vedno več načinov zdravljenj, vse to pa močno povečuje možnost popolnega okrevanja obolelega. A vseeno si moramo priznati, da nam je ob misli, da bi lahko zboleli, ne glede na vse še vedno izjemno nelagodno. Poraja se nam na tisoče vprašanj: od tistih zdravstvenih, ki se tičejo predvsem nas, pa vse do tistih, ki bodo v takem primeru pomembna za naše najbližje.
Pred nedavnim nam je pisala Linda, mamica dveh otrok, starih 8 in 11 let, ki ima v družini kar pestro zgodovino rakavih obolenj. »Moja mama je imela raka na dojki, dedek je umrl za rakom trebušne slinavke, teta je zbolela za rakom na bezgavkah, bratranec pa je imel raka na prostati,« je pojasnila. Ker ima sama sedaj družino, bi rada naredila vse, da predvsem svoja otroka ustrezno zaščiti za primer, če bi tudi sama zbolela, saj se, kot pravi, zaveda, da zaradi pestre zgodovine bolezni v družini sodi v rizično skupino potencialnih rakavih bolnikov. V prvi vrsti bi bralka rada poskrbela, da bi bila njena družina preskrbljena tudi, če sama ne bi mogla hoditi v službo. »Partner je zaposlen, prav tako tudi jaz, skupaj prejemava okrog tri tisoč evrov plače na mesec,« nam je zaupala o trenutni finančni situaciji, zanima pa jo, ali se je v njenem rizičnem primeru sploh mogoče kako zavarovati. »Kako lahko kar najbolje poskrbim, da bosta moja dva sončka finančno na varnem, če bi slučajno prišlo do bolezni?« se sprašuje.
Glede na to, da zaenkrat pri njej na srečo še ni bilo nikakršnih znakov kakršne koli resne bolezni, lahko bralka sklene kar nekaj povsem realnih zavarovalnih kritij, miri gospod Žiga Godec, vodja lastne prodajne mreže pri Prvi osebni zavarovalnici. »Predlagam, da najprej pomislite, ali potrebujete le zavarovanje za čas začasne bolniške odsotnosti z dela ali tudi zavarovanje, ki bi vam nadomestilo prihodek, če zaradi bolezni sploh ne bi mogli več delati,« pojasnjuje finančni strokovnjak in dodaja, da je vedno priporočeno višino zavarovalnih vsot povezati z višino prihodka posameznika, saj je lahko zavarovan preveč, še pogosteje pa premalo.
Kako poskrbeti, da bosta otroka preskrbljena?
Ob predpostavki, da gospa Linda zasluži 1.500 evrov neto na mesec, ji najprej predlaga sklenitev kritja Dnevno nadomestilo zaradi bolniške odstonosti. Kot pravi, trenutno veljavna zakonodaja v Sloveniji narekuje, da zaposleni, ki je bolniško odsoten zaradi razloga, ki ni nastal pri delu, prejema 80% svojega običajnega prihodka, kar v bralkinem primeru pomeni 300,00 EUR nižje nakazilo na osebni račun za mesec dni bolniške. Kritje Dnevnega nadomestila zaradi bolniške odsotnosti je namenjeno ravno pokritju te razlike, da se posameznik ne bi rabil ničemur odpovedovati. »Primerna višina zavarovalne vsote za vas bo 400,00 EUR/mesec. To pomeni, da vam bo zavarovalnic za vsak celotni dopolnjen mesec bolniške nakazala rento v višini 400,00 EUR in to dotlej, dokler boste tudi uradno bolniško odsotni z dela. Višina rente, ki predvideva 100,00 EUR višje izplačilo, kot bo izguba vašega prihodka, upošteva tudi izpad nakazil nadomestil za prehrano in prevoz na delo,« gospe Lindi pojasnjuje Žiga Godec s Prve osebne zavarovalnice.
V kolikor pa bralko bolj skrbi stalna izguba zaposlitve zaradi bolezni, ji strokovnjak priporoča izbiro kritja Poklicna invalidnost. »Niste navedli vaše starosti, zato težko sklepam, kakšna bi bilo v tem primeru odmerjena invalidska pokojnina s strani ZPIZ. A zagotovo ne bi bila dosti višja od 450,00 EUR/mesec, kar pomeni, da bi vaš pričakovan prihodek upadel za dobrih 1.000,00 EUR mesečno. Kritje poklicne invalidnosti omogoča, da naša stranka v primeru stalne nesposobnosti za delo zaradi bolezni ali nezgode prejema rento s strani zavarovalnice do dopolnjenega 65.leta starosti. S to rento pa dosega enak standard, kot ga je bila navajena pred izgubo zaposlitve,« izbiro kritja opisuje Žiga Godec in bralki svetuje, naj razmišlja tudi o preskrbljenosti njenih otrok v primeru, če bi se zgodilo najhuje in bi jo bolezen dokončno premagala. »V tem primeru priporočam, da ju zavarujete z višino zavarovalne vsote za smrt, ki bo ustrezala trem vašim letnim plačam. Primerna zavarovalna vsota za smrt bo torej 54.000,00 EUR, potrebovala pa jo bosta toliko časa, dokler bosta od vas finančno odvisna.«
Če predpostavljamo, da je gospa Linda še relativno mlada, ima več možnosti, da ustrezno poskrbi za svojo družino za primer različnih scenarijev, saj bo sedaj mesečna premija zagotovo nižja, kot če bi se za zavarovanje odločila pri višji starosti. Vsekakor pa je prav in pohvalno, da želi že danes, ne glede na to, kaj bo prinesel jutri, poskrbeti za varnost sebe in svoje družine, saj se številni stiske zavejo šele, ko jih že tako ali tako pesti kup skrbi. Zavedati se je potrebno, da je pomemben vsak evro, ki ga daste na stran. Čeprav je še vedno veliko takih, ki raje varčuje na bankah, pa so njihove obrestne mere varčevalnih depozitov izjemno nizke in po napovedih finančnih analitikov naj na tem področju ne bi prišlo do večjih sprememb. Vsaj del sredstev, namenjenih varčevanju, se zato splača naložiti v naložbeno varčevanje, ki je prilagojeno vašim varčevalnim ciljem in finančnim zmožnostim. Dolgoročno varčevanje vam bo zagotovo omogočilo mirnejše življenje in lažje sprejemanje odločitev v vsakovrstnih situacijah, pa naj gre za bolezen, dogodke, povezane z otroki, nove ali nepredvidljive investicije ali preprosto udobnejši vsakdan. Čeprav radi pravimo, da denar ni pomemben, se namreč vedno znova izkaže, da ga je vseeno vedno dobro nekaj imeti na strani – za vsak slučaj.
Vse več mladih se zaveda pomena varčevanja
Strah pred boleznijo pa nikakor ni edini razlog, s katerimi bi si bilo potrebno beliti glavo. Glede na to, da je po statističnih podatkih v Sloveniji vse več upokojencev in vse manj delovno aktivnega prebivalstva, ki služi bore malo, zato se v pokojninsko blagajno steka vse manj denarja, bi nas moralo upravično skrbeti tudi za jesen našega življenja. Na srečo danes vse več mladih išče načine, kako že ob prvi zaposlitvi začeti skrbeti za lepši jutri. Mednje sodi tudi 30-letna bralka Kaja, ki bi rada še pravočasno začela varčevati za jesen življenja, a ne ve čisto dobro, kako se tega lotiti. »Na mesec zaslužim okrog 1.100 evrov neto. Glede na trenutne izdatke in potrebe, bi lahko na stran dajala okrog 50 evrov na mesec,« je uvodoma zaupala informacije, ki so nujno potrebne za pomoč pri izračunu višine mesečne premije.
Ker se do sedaj ni preveč ukvarjala z načrtovanjem osebnih financ in s tovrstnimi stvarmi ni ravno domača, jo v prvi vrsti zanima, kako je sploh videti tovrstno zavarovanje. »A se denar preprosto nalaga na nek račun kot pri varčevanju v bankah?« Ker je še mlada in se ne more zanašati na to, da bo dolgoročno ostala na trenutnem delovnem mestu, jo zanima, ali je mogoče znesek pozneje spremeniti. »Ne morem namreč vedeti, ali in kakšno službo bom imela, prav tako si bom morda v prihodnje ustvarila družino in se bodo moje finančne zmožnosti verjetno večkrat spremenile,« pojasnjuje. »Ali lahko vmes tudi povsem preneham vplačevati denar – če recimo postanem brezposlena ali zbolim, se poškodujem? Kaj se potem zgodi z zneskom, ki sem ga že namenila varčevanju?« zanima mlado bralko.
»Kar brez skrbi, nihče ne obvlada vseh stvari v življenju,« Kajo takoj na začetku pomiri Žiga Godec s Prve osebne zavarovalnice in dodaja, da obstaja varčevanje, ki lahko pokrije praktično vse potrebe, ki jih je naštela bralka. »Ker želite privarčevati za dodatno pokojnino, je potrebno vedeti, da bo naša (tudi vaša) generacija ob nadaljevanju trenda padanja javnih pokojnin težko računala na to, da bo dobila pokojnino, ki bo višja od 50% trenutne plače. To pomeni, da lahko računate na okoli 520,00 EUR nakazila na vaš račun, ko boste upokojeni,« pojasnjuje finančni strokovnjak, ki pravi, da bi morala država glede na to, da je vedno manj zaposlenih in vedno več upokojenih, izumiti čarobno paličico, da bi lahko v prihodnje višali (in ne nižali) državno pokojnino. Slovenija se bo morala namreč že zelo kmalu soočiti s problemi demografije in z njo povezanega pokojninskega sistema, ki bo moral posredno reševati tudi zdravstveni sistem.
Skrb zbujajoč je podatek, da zaposleni in podjetja s prispevki že danes ne zberejo dovolj finančnih sredstev za izplačilo tekočih pokojnin; in tudi v prihodnje naj bi bilo teh sredstev vse manj in manj. Pokojninski sistem, kot ga imamo danes, je pred 120 leti uvedel Bismarck. Razmerje med zaposlenimi in upokojenci je bilo takrat zelo ugodno, in sicer 1 : 22, kar pomeni, da je za enega upokojenca delalo 22 delovno aktivnih prebivalcev. Danes je v Sloveniji to razmerje med zaposlenimi in upokojenci 1 : 1,3, kar pomeni, da le še en konkreten zaposleni dela za enega upokojenca. To torej nakazuje, da bi lahko kmalu začelo primanjkovati zaposlenih, ki polnijo pokojninsko blagajno, zato je zaskrbljenost bralke Kaje še kako na mestu.
V njenem primeru preprost izračun strokovnjaka pokaže naslednje: »Na vašo višino mesečne plače morate do upokojitve privarčevati 92.000,00 EUR, če želite, da boste v seštevku državne pokojnine in pokojninske rente po upokojitvi prejemali 880,00 EUR nakazila na osebni račun. Denarja bo dovolj do vašega 95. leta starosti.« Za začetek varčevanja se je potrebno vključiti v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega varčevanja (PDPZ), kjer lahko polaga poljubne zneske, kih pozneje spreminja in kadar koli tudi preneha vplačevati, če bi slučajno ostala brez zaposlitve. »Pravila so zelo preprosta: za začetek najprej sklenete pristopno izjavo, s pomočjo izkušenih in profesionalnih svetovalcev izberete primerno naložbeno politiko in se dogovorite za vplačevanje mesečnih premij preko trajnika. PRVA vam podobno kot v banki odpre vaš osebni naložbeni račun. V primeru, da v času varčevanja ne boste mogli več plačevati premij, le – to začasno ukinete, privarčevana sredstva pa še vedno plemenitite v skladu z izbrano naložbeno politiko,« pojasnjuje Žiga Godec.
V kolikor bo torej Kaja sedaj začela za pokojnino na stran dajati po 50 evrov na mesec, kolikor si, kot pravi, lahko privošči, bo ob pričakovanem 6-odstotnem povprečnem letnem donosu do upokojitve privarčevala skoraj 71 tisoč evrov, kar je že lep znesek, sploh če upoštevamo, da izplačana pokojnina za novega upokojenca danes znaša le še 52 odstotkov povprečno izplačane neto plače v istem letu, kar je glede na splošne standarde kar 20 odstotkov manj kot bi bilo potrebno. To torej pomeni, da lahko pričakujemo, da bomo imeli pol manj pokojnine, kot imamo plače. In glede na to, da so trenutno plače izjemno velikega števila Slovenk in Slovencev na meji minimalne in si z njimi ne morejo privoščiti dostojnega življenja, je praktično nepredstavljivo, da bi morali mesec preživeti še s pol manj – še posebej, če pomislimo, da bi lahko potrebovali pomoč na domu ali pa bi se morali preseliti v dom za starejše. Čeprav se nam danes vse to zdi še zelo daleč, je pametno že danes poskrbeti, da boste po končani aktivni dobi lahko brezskrbno uživali v pokoju.
Če si torej želite zagotoviti dostojne prihodke ob upokojitvi, je potrebno (če se le da) začeti odgovorno ravnati že ob prvi zaposlitvi in takoj začeti varčevati in plemeniti vaš denar, ki se bo zbiral na varčevalnih računih in za katerega bodo skrbele zavarovalnice, da boste lahko ob upokojitvi prejemali še dodatno pokojninsko rento. Če boste namreč začeli varčevati pri štiridesetih letih, boste za dostojen dodatek k pokojnini morali varčevati znatno več kot če začnete denar na stran dajati že v poznih dvajsetih ali začetku tridesetih let, ko so optimalni mesečni zneski še občutno nižji. »Hkrati boste upravičeni do davčne olajšave s strani države, ki vam bo ob odmeri dohodnine vsako leto vrnila del vplačanega mesečnega zneska varčevanja,« še dodaja strokovnjak in poudarja, da takšne letne subvencije pri ostalih tipih varčevanj ni, zato se jo vsekakor splača izkoristiti.
Sponzorirana vsebina
