V petih letih je višina slovenske pokojnine padla za 0,6 odstotka, čeprav je življenje čedalje dražje. Povprečna starostna pokojnina je bila po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti leta 2016 613, leta 2010 pa 628 evrov neto. Povprečna neto plača je bila decembra leta 2016 1.074 evrov, kar je skoraj 500 evrov več. Ogromno pokojnin pa je seveda nižjih od povprečne – najnižja, izplačana decembra leta 2016, je bila slabih 200 evrov. Bi s tem zneskom lahko preživeli?
Poznavalci čedalje bolj pogosto, resno in glasno opozarjajo, da bomo morali sami poskrbeti za ohranitev primernega standarda ob upokojitvi. Medtem ko jih je čedalje več prepričanih, da nekoč pokojnin sploh več ne bo, država miri: z reformami bomo zagotovili vzdržnost. Pa jo bodo res?
Razmerje med upokojenci in zaposlenimi se iz leta v leto slabša: v letu 2000 je bil upokojenec na 1,70 zaposlenega, v letu 2005 je bilo razmerje 1,67, v letu 2010 1,60, lani 1,37. Leta 2025 bo razmerje ena proti 1,3, okoli leta 2040 bo en zaposleni delal za enega upokojenca.
Razmerje med zaposlenimi in upokojenci | |
Leto | Razmerje |
2000 | 1,70 |
2005 | 1,67 |
2010 | 1,60 |
2015 | 1,37 |
2025 | 1,3 |
2040 | 1 |
Upokojitvena starost vsako leto višja
Dejstvo je, da sistem ne bo zdržal brez dovolj denarja od prispevkov zaposlenih. Brez reform v poznejših letih vložek aktivnega prebivalstva ne bo zadosti za zagotavljanje pokojnin, zato podaljšujejo delovno dobo. Postopne spremembe so že občutili zaposleni nekaj let pred upokojitvijo, ki morajo pred izpolnitvijo pogojev za starostno upokojitev zdaj delati občutno dlje.
Čeprav država zatrjuje, da bomo po reformi lahko lepo živeli v pokoju, bodo pokojnine po vsej verjetnosti nižje že zaradi daljšega obdobja najugodnejših let. Upokojitvena starost se namreč vsako leto podaljša za nekaj mesecev. Letos bodo morale tako biti ženske v Sloveniji za starostno upokojitev stare 59 let in 4 mesece, moški pa 59 let in 8 mesecev.
Pri izračunu pokojninske osnove bodo upoštevali osnove iz katerih koli najugodnejših zaporednih 22 let zavarovanja, kar je leto več od lanskega obdobja, in vse kaže, da bodo po letu 2020 pokojnino izračunali na podlagi izračuna za več kot 30-letno obdobje. In izračunani znesek brez privarčevanih dodatnih sredstev za pokojnino v večini primerov ne bo dovolj za dostojno življenje, kaj šele za to, da bi si kaj privoščili.
Zaradi vseh sprememb je bilo stanje v pokojninski blagajni lani sicer boljše kot leta 2016: Zavod za pokojninsko zavarovanje je izplačeval pokojnine v rokih in brez zadolževanja, prihodki in odhodki v višini skoraj petih milijard evrov so bili izravnani. A vseeno so nujne nadaljnje spremembe.
Začnite že danes!
Opozorila, da je staranje prebivalstva glavni izziv za slovenske javne finance, je slišati tudi iz Bruslja. V Sloveniji je namreč čedalje več upokojencev – decembra leta 2016 je bilo 437.728, leta 2010 368.882, leta 2005 315.092 in leta 2000 282.005 starostnih upokojencev. V 15 letih je njihovo število naraslo za več kot 150.000 in vsi prejemajo pokojnine. Veliko jih že danes dobi premalo za pokritje stroškov in dostojno življenje. Ob upokojitvi se jim je standard močno znižal, odvisni so od prihrankov, nekateri od finančne pomoči otrok.
Če ne želite biti nekoč na njihovem mestu, je zdaj pravi čas za začetek varčevanja za lepo starost. In ne, nikar se ne prepričujte, da ste še premladi. Danes je čas še na vaši strani, jutri morda ne bo več. Prej kot boste začeli, manjši vložek bo potreben in več boste imeli ob upokojitvi.
Sponzorirana vsebina
