K projektu je povabil množico strokovnjakov in politikov iz različnih držav, ki naj bi skrbeli za osveščanje javnosti in pomagali uvajati alternativne načine uporabe jedrskih materialov v Rusiji. Med prvimi, ki sodelujejo v pobudi so nekdanji vodja inšpekcij ZN v Iraku, Šved, Rolf Ekeus, član ruske dume Andrej Kokošin, nekdanji obrambni minister ZDA William Perry, republikanska senatorja Pete Domenici in Richard Lugar, namestnik ameriškega ministra za energetiko Charles Curtis, upokojeni general ameriških zračnih sil in nekdanji vodja strateškega poveljstva ZDA Eugene Harbiger, ki je imel nekoč v rokah usodo planeta, ko je držal prst na gumbu za sprožitev ameriških jedrskih raket.
Ob objavi Turnerjeve pobude je postalo tudi jasno zakaj je Sam Nunn zavrnil položaj obrambnega ministra v novi administraciji Georga Busha mlajšega. Nunn je ob razglasitvi pobude v Washingtonu dejal, da je bil to eden od razlogov za njegovo zavrnitev ministrskega položaja. Turnerjeva pobuda je bila prvotno zamišljena kot sredstvo pritiska za jedrsko razorožitev, vendar so kasneje vključili tudi biološko in kemično orožje, ki predstavljata večjo nevarnost, saj ju je lažje izdelati in uporabiti.
