Bratovščina zažiga cerkve, ropa trgovine, spolno nadleguje kristjanke: na ulici razkazovali ujete nune

Egiptovska vlada se je sestala in razpravljala o tem, kako  umiriti nasilje v državi, pa tudi o predlogu začasnega premierja Hazema al Beblavija za razpustitev Muslimanske bratovščine. V njegovem kabinetu so prepričani, da bi to sprejela tudi javnost, saj naj bi povprečni Egipčani bratovščino po novem videli kot "združbo teroristov brez politične prihodnosti".

Tudi člani vlade vse pogosteje govorijo o boju proti silam "terorizma", s čimer bi utegnili utemeljiti prepoved tega zelo močnega in vplivnega gibanja. Vlada končne odločitve o usodi bratovščine ni sprejela, je pa vojaški poveljnik Al Sisi v nagovoru vojakov in policistov dejal, da je v Egiptu "dovolj prostora za vse".

Bratovščina besni nad kristjani

Muslimanska bratovščina jezo zaradi odstavitve predsednika Mursija stresa nad kristjani. Potem ko so zažgali frančiškansko šolo, so islamisti ugrabili tri nune, jih vlekli po ulici in razkazovali kot "bojni plen". Rešila jih je šele neka muslimanka, ki jim je ponudila zavetje. Dve delavki šole so spolno napadli.

V štirih dneh, odkar so v Egiptu izbruhnili nemiri, ko so varnostne sile s trgov odstranile privržence predsednika Mursija, pripadniki Muslimanske bratovščine požigajo cerkve, cerkvene ustanove in ropajo domove koptskih kristjanov. V plamenih naj bi izginilo že več kot 40 cerkva, v 23 primerih pa je poskus požiga spodletel.

Kristjani z dobrimi 10 odstotki v 90-milijonski državi predstavljajo manjšino, ki sicer že dolgo trpi diskriminacijo v večinoma islamski državi, vendar so se razmere drastično poslabšale po odstavitvi precej zmernega Hosnija Mubaraka.

Kopti veljajo za nevpadljivi del egiptovske družbe, ki ne povzroča težav, ampak je večinoma tiho. Muslimanska bratovščina pa tokrat nadnje stresa gnev, ker so se udeleževali protestov, ki so se končali tako, da je vojska odstavila Mursija.

Kristjani v Egiptu so trenutno močno zaskrbljeni za svojo varnost, kot pravijo, varnostne sile le gledajo nasilje nad njimi in se ne vmešavajo, da bi jih zaščitile pred islamskimi ekstremisti.

Muslimanska bratovščina je bila v Mubarakovih časih sicer uradno prepovedana, po njegovem strmoglavljenju pa so ustanovili stranko in z Mursijem zmagali na volitvah. Uradno sicer trdijo, da nimajo nič proti kristjanom. A tudi javno zagovarjajo stališče, da kristjani v državi ne morejo zasedati vplivnejših političnih mest, ker je Egipt pač islamska država.

Nemiri ovirajo delo

Nemiri v državi sicer ovirajo tudi gospodarstvo. Ameriški General Motors in nemški BASF sta se danes odločila za vnovičen zagon proizvodnje, medtem ko se je Electrolux, drugi največji svetovni proizvajalec malih aparatov na svetu, ki v Egiptu zaposluje 7000 ljudi, potem ko so v sredo ustavili proizvodnjo, odločil za le delni vnovični zagon. Švedska družba ima sicer v okolici Kaira 10 proizvodnih obratov.

Druga mednarodna podjetja nameravajo v prihodnjem tednu normalno poslovati, so pa okrepila prisotnost varnostnikov.

PREBERITE ŠE: Vsi poleti iz Slovenije proti Egiptu so do preklica ustavljeni.

EU o razmerah v ponedeljek

Na napete razmere v Egiptu se je danes znova odzvala EU. Predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije Herman Van Rompuy in Jose Manuel Barroso sta egiptovsko vojsko in začasno vlado v skupni izjavi opozorila, da bo EU spet "preučila" svoje odnose z Egiptom, potem ko nasilje tam ne poneha in se sprte strani v Egiptu ne vrnejo k političnemu dialogu in demokraciji.

Veleposlaniki 28 držav članic EU se bodo sicer na nujnih pogovorih o krizi v Egiptu sestali v ponedeljek, temu pa naj bi v prihodnjih dneh sledilo še srečanje zunanjih ministrov EU na to temo. O Egiptu je v minulih dneh po telefonu razpravljala že tudi vrsta evropskih voditeljev.