'Vozniki na avtocesti so v sekundi obveščeni, če kdo vozi v napačno smer'

Da so avtoceste in hitre ceste najvarnejše oblike cestnih poti, potrjujejo podatki Agencije RS za varnost prometa. Do konca leta 2021 se je na njih zgodilo najmanj prometnih nesreč – 1895 oziroma 11 odstotkov. Največ nezgod so vozniki doživeli na cestah v naselju, in sicer 11.054 (65 odstotkov), na regionalnih državnih cestah 2289 (13 odstotkov).

Agencija je v letošnjem letu v obdobju od 1. januarja do 17. julija evidentirala 886 prometnih nesreč na slovenskih avtocestah in hitrih cestah, v katerih je umrlo 17 ljudi. Za primerjavo, na vseh ostalih slovenskih cestah je umrlo 40 udeležencev v prometu. "Glede na kilometre, ki jih vozniki prevozijo na avtocestah in hitrih cestah, lahko potrdimo, da so te najbolj varne," so utemeljili na agenciji, a ob tem opozorili, da so zaradi višjih dovoljenih hitrosti posledice prometnih nesreč lahko hujše.

Vsako leta za pet odstotkov več prometa

Promet na naših avtocestah se po navedbah Darsa vseskozi povečuje, v povprečju za pet odstotkov na leto. Kot so zagotovili pri Darsu, si z različnimi ukrepi prizadevajo preprečiti, da bi takšni rasti botrovalo tudi večje število prometnih nesreč in s tem poškodovani ali mrtvi udeleženci v prometu.

Na povečanje prometne varnosti v zadnjih letih so pri Darsu uspeli vplivati s pospešeno zgraditvijo avtocestnega sistema in sodobnih sistemov za nadzor ter vodenje prometa, ki so nameščeni ob, v in nad avtocesto. Ti skrbijo za zbiranje podatkov o prometu, vremenu, prožijo različne alarme, na podlagi česar Darsova služba izdeluje analize in lahko hitro reagira ter ukrepa.

Poleg tega strokovnjaki v nadzornih centrih izvajajo različne scenarije vodenja prometa in reševanja nevarnih situacij. "Ukrepi, ki jih pripravljamo na podlagi podatkov o prometnem dogajanju in analiz, so tehnične, organizacijske in preventivne narave. Med tehnične ukrepe spadajo predvsem nove tehnologije zaznavanja dogodkov (kamere, detektorji, vremenske postaje ...), tehnologije v nadzornih centrih (alarmi za vožnje v nasprotno smer, alarmi previsokih vozil, alarmi nesreč v predorih ...) in tehnologije informiranja ter vodenja prometa (spremenljivi znaki, aplikacija Promet+, obveščanje preko radia ...)," so našteli pri Darsu in zagotovili, da so posebej predorski sistemi v Sloveniji na visokem nivoju.

Vozniki v manj kot sekundi obveščeni, če nekdo vozi v napačno smer

Da si lažje predstavljamo, kako delujejo te tehnologije, nam je vodja Prometno-informacijskega centra Branko Nastran pojasnil, kaj se zgodi, če voznik na avtocesti zapelje v napačno smer. Manever najprej prepoznajo senzorji oziroma induktivne zanke, ki jih ima Dars razporejene po avtocestah. Podatek o napačni smeri nemudoma posredujejo v centralni del, od tam pa v nadzorni center. "Nadzornik prometa ga zazna kot alarm in lahko s pomočjo drugih naprav (kamer, senzorjev, zveze z ekipami na terenu ...) takoj preveri podatek. Na podlagi tega lahko sprejme vnaprej predvidene ukrepe, denimo prižge spremenljive signalizacije," je opisal Nastran in ob tem opozoril, da čeprav je večina voženj v napačno stran krajših vzvratnih voženj, so te kljub temu izjemno nevarne zaradi velikih hitrosti vozil.

Sodobni sistemi obenem omogočajo, da se isti podatek v centralnem delu takoj pretvori v ustrezne formate in se brez preverjanja pošlje – kot opozorilo – v sodobne naprave v avtomobilih. "Ker je takih avtomobilov še malo in so ti sistemi še v testni fazi, je Dars, kakor tudi nekateri drugi upravljavci avtocest po svetu, za ta namen usposobil aplikacijo Promet+," je razložil Nastran.

Ves opisani postopek traja slabo sekundo, je zagotovil Nastran: "Vožnja v napačno smer, ki jo zaznajo senzorji na avtocesti, se v manj kot sekundi pojavi kot opozorilo v aplikaciji Promet+, če jo ima seveda voznik odprto."

Spremljanje prometne situacije v sosednjih državah za jasnejšo sliko, kaj nas čaka v Sloveniji

Darsove ekipe spremljajo stanje prometa na avtocestah 24 ur na dan, kakor tudi preverjajo situacijo na širšem sistemu avtocest sosednjih držav. Zakaj koristi tako 'široko' spremljanje podatkov? Kot je pojasnil Nastran, so avtoceste namenjene daljinskemu prometu, kajti prometni tokovi se oblikujejo na večjih razdaljah: "Zato je nujno, da ima vsak upravljavec vpogled na širše območje, v Sloveniji to pomeni avtoceste v sosednjih državah, včasih še dlje. V primeru večjih težav, na primer na koridorju med Budimpešto in Benetkami, ima težave tudi Slovenija, še posebej, če se za daljši čas ustavi tovorni promet."

V takih primerih je ključna komunikacija operativnih služb, ki lahko ustrezno in usklajeno ukrepajo ter tako ublažijo najhujše posledice težav, je izpostavil Nastran: "Pomembno je tudi, da je v vsaki državi ena točka, prek katere operativci komunicirajo, da ne nastane zmeda. Na Darsu to vlogo opravlja glavni nadzorni center. Prometno informacijski center je povezan z njim in vse informacije ter ukrepe lahko posreduje voznikom."

Sodelovanje nadzornih centrov z intervencijskimi službami zagotavlja hitro pomoč ob nesrečah

Nadzorni centri, ki bdijo nad potekom prometa na avtocestah ter upravljajo s prometom, imajo direktno povezavo z gasilci in reševalci. Vse zato, da bi bil njihov odziv čim hitrejši, če gre kar karkoli narobe oziroma se pripeti prometna nesreča. Nadzornik prometa ima za tovrstne situacije predvidene protokole in komunikacijske kanale, da lahko komunikacija poteka čim hitreje in čim bolj učinkovito. "Ko nadzornik prometa zazna na primer izredni dogodek, je od njegove narave odvisno, koga bo o tem takoj obvestil. Pokliče ustrezne intervencijske službe, jim nudi podporo pri prihodu na kraj dogodka in od njih nato dobiva neposredne informacije s kraja dogodka. Prav tako sprejme druge potrebne ukrepe, denimo vključi spremenljivo signalizacijo. O dogodku obvesti tudi Prometno informacijski center, ki vse podatke pretvori v ustrezno prometno informacijo in jo posreduje prek različnih orodij do voznikov," je potek opisal Nastran.

Da bi bile vse službe čim bolj učinkovite in usklajene, ima Darsova ekipa z intervencijskimi službami redne reševalne vaje in analize reševanja nesreč. "Ugotovitve nato uporabimo pri optimiziranju postopkov reševanja," so pojasnili na Darsu.

Najpogostejši vzroki nesreč na avtocestah: neprilagojena hitrost, prekratka varnostna razdalja

Na prometno varnost na avtocestah pa ne vplivajo le njihovi upravljavci, ampak v največji meri vozniki in sopotniki. Nesreče so namreč pogosto posledica neprilagojenih hitrosti in prekratke varnostne razdalje, so opozorili na Darsu.

Podatki Agencije za varnost prometa potrjujejo, da sta prav neprilagojena hitrost in prekratka varnostna razdalja glavna 'krivca' za prometne nesreče na avtocestah in hitrih cestah. V obdobju, ki smo ga omenili na začetku članka (od 1. januarja do 17. julija 2022) se je največ prometnih nesreč – 223 od skupno 886 nesreč – zgodilo zato, ker vozniki niso vozili na primerni varnostni razdalji.

Zaradi prehitre vožnje se je v istem obdobju zgodilo 186 prometnih nesreč, v katerih so umrli trije, težje pa se je poškodovalo 23 udeležencev v prometu. Nepravilna vožnja v napačno smer je istem obdobju terjala 146 nesreč, v katerih je umrlo 11 udeležencev, štirje so utrpeli težje poškodbe.

Kaj lahko pričakujemo ta konec tedna na slovenskih avtocestah, bodo spet gneče?

Razmere bodo podobne, kot so bile pretekli vikend, je napovedal Branko Nastran. Torej gneče na relaciji sever-jug, in sicer v obe smeri. "Še vedno veliko turistov prihaja na dopust, vsak konec tedna se jih pa nekaj več vrača. Zato se bo promet od Hrvaške proti Avstriji postopno povečeval," je pojasnil.

Najbolj obremenjeni odseki bodo:

Ljubljana – Karavanke v obe smeri,

Šentilj – Maribor – Gruškovje v obe smeri,

Ljubljana – Novo mesto – Obrežje v obe smeri,

celotna ljubljanska obvoznica (še najmanj severna)

in najbolj Ljubljana – Koper v obe smeri.

Če se hočemo izogniti gneči, še vedno velja, da se je dobro na pot odpraviti zelo zgodaj zjutraj ali zelo pozno popoldne. Boljša dneva za potovanje sta torek in sreda, je svetoval Nastran.

'Prav bi bilo, da bi vsi upoštevali minimalna pravila lepega vedenja, ki so nujna za zagotavljanje varnosti'

Poleg naštetih pravil pa Dars svetuje voznikom, ki vozijo mimo prometnih nesreč, naj se ne ustavljajo na vozišču in si ne ogledujejo prometnih nesreč. "Na cestah sicer na splošno manjka uvidevnosti do drugih. Dejstvo je, da so na avtocestah generacije voznikov, starih med 20 in 80 let, ki prav gotovo niso hodili v isto šolo. Vseeno bi bilo prav, da bi vsi upoštevali minimalna pravila lepega vedenja, ki so nujna za zagotavljanje varnosti," so spodbudili na Darsu.

* Naročnik vsebine je Dars