Kot je pojasnil Kovač, je uvoza govedine kot mesa v Slovenijo zelo malo. Večinoma je Slovenija na področju govedoreje in preskrbe z govejim mesom samozadostna. V Sloveniji pa velja prepoved uvoza živih živali, semena in embrijev, mesnih izdelkov, želatine, kolagena, surovin za farmacevtsko industrijo in drugih izdelkov govejega izvora iz vseh držav, kjer se bolezen pojavlja v domači čredi. Tako v Slovenijo ne uvažamo omenjenih izdelkov iz Velike Britanije, Irske, Portugalske, Francije, Švice, Nizozemske in Belgije, za vse ostale države pa veljajo posebni pogoji uvoza, kar pomeni, da živali ne smejo izvirati iz objektov, kjer se v zadnjih šestih letih ugotovil BSE, tudi ne smejo biti krmljene s kostno-mesno moko, hkrati pa morajo biti mlajše od 30 mesecev. Slovenija iz držav Vzhodne Evrope uvaža živali za nadaljnje pitanje, pa še to ne v velikem obsegu. Vse te živali gredo v karanteno, kjer opravijo preiskave, pojasnjuje Kovač.
Podatkov o tem, ali je edini vzrok bolezni norih krav uporaba kostno-mesne moke v prehrani živali, znanost še ni ponudila. Tudi o povezavi med boleznijo norih krav in hudo možgansko boleznijo pri ljudeh, imenovano Creutzfeldt-Jakobovo boleznijo, ki se vedno konča s smrtjo, je še vedno le domnevna. Pri tem obstaja več oblik Creutzfeldt-Jakobove bolezni. Tipična oblika je tista, ki prizadene ljudi iz neznanih razlogov, v povprečju se pojavi pri eni osebi na milijon prebivalcev, ponavadi pa so ti ljudje starejši od 60 let. Takšen je bil tudi zadnji znani primer na avstrijskem Koroškem, ki ga po Kovačevih besedah ne gre neposredno povezovati s boleznijo norih krav. Obstajajo pa tudi nove različice Creutzfeldt-Jakobove bolezni, za katere tudi ni natančno znano, zakaj se pojavljajo. Možni vzroki slednjih so lahko tudi zdravljenje ljudi s hormoni, nekateri operativni posegi in transplantacije. Pri novih oblikah Creutzfeldt-Jakobove bolezni obolevajo ljudje mlajši od 30 let, vendar pravih odgovorov o vzrokih za te bolezni še ni.
