Primer Costa Concordia: sodišče pet ljudi spoznalo za krive

Sodišče v italijanskem mestecu Grosseto je razsodilo v primeru nesreče ladje Costa Concordia, v kateri je januarja lani umrlo 32 ljudi, in pet ljudi spoznalo za krive uboja.

Najvišjo kazen je prisodilo kriznemu koordinatorju podjetja Costa Cruises Robertu Ferraniniju, ki mu je dosodilo dve leti in deset mesecev zaporne kazni. Obtožnica mu je očitala zavlačevanje z reševalno akcijo, da ne bi prišlo do zmanjšanja ugleda podjetja.

Vodja kabinske službe Manrico Giampedroni je dobil dve leti in šest mesecev zapora, namestnik kapitana ladje Ciro Ambrosio leto dni in 11 mesecev zapora, indonezijski krmar Jacoba Rusli Bin, ki naj ne bi razumel navodil kapitana, leto dni in osem mesecev zapora, tretji častnik Silvio Coronico pa leto dni in šest mesecev zapora.

Sodnega procesa ni bilo, saj se je peterica v zameno za priznanje krivde pogodila s tožilstvom za nižje kazni.

Sodnik Pietro Molino je v današnji razsodbi ocenil, da je usodno odločitev o tem, da se križarko pripelje tako blizu obale, sprejel kapitan. Po trditvah tožilstva je to storil zato, da bi ustregel glavnemu natakarju, čigar svojci živijo na otoku Giglio. "Drugi imajo minimalno odgovornost," je dejal glavni tožilec v Grossetu Francesco Verusio, ki je pozdravil odločitev sodnika Moline.

Odvetniki, ki zastopajo preživele, so že protestirali zaradi preveč popustljivih kazni in napovedali pritožbo.

"To je sramota. Takšne kazni se izrekajo za kršenje pravil gradnje, ne za umor," je dejal eden od odvetnikov Massimiliano Gabrielli. Drugi je menil, da kapitan in drugi soobtoženi niso deležni enake obravnave in da Schettino ne bi smel biti edini krivec.

Za kapitana ladje poteka ločeno sojenje

Medtem pa ločeno poteka sojenje kapitanu Francescu Schettinu, ki ga obtožnica med drugim bremeni uboja 32 ljudi, povzročitve nesreče in tega, da je ladjo zapustil, preden je bila končana evakuacija. Njegova obramba je v četrtek spet predlagala dogovor s tožilstvom, v skladu s katerim bi Schettino v zameno za priznanje krivde dobil tri leta in pol zapora.

Schettino, ki mu grozi do 20 let zapora, krivdo zavrača in trdi, da ladje ni zapustil, pač pa je z nje padel in slučajno končal v rešilnem čolnu. Prav tako je prepričan, da indonezijski krmar ni razumel njegovih navodil, in poudarja, da usodno skalovje ni bilo označeno na nobeni karti. Sojenje se bo nadaljevalo 23. septembra.

Na nesrečo medtem še vedno spominja nasedla ladja, ki je kljub željam prebivalcev otoka Giglio še niso odstranili s čeri. Strokovnjaki manever načrtujejo za september, a opozarjajo, da bi se lahko v primeru, da gre kaj narobe, v morje sprostil okolju zelo nevaren tovor – na litre čistilnih proizvodov, plesnive hrane in odpadnih voda.