'Primarno zdravstvo takoj krvavo potrebuje vsaj 100 zdravnikov'

Del družinskih zdravnikov po pobudi sindikata Praktik.um mlajše bolnike po novem pogosteje pošilja k specialistom, starejšim in kroničnim pa se bolj posvečajo. Po besedah predsednika sindikata Igorja Muževiča se je akciji pridružilo več njihovih članov, ki jih je približno 350.

Strokovna vodja Zdravstvenega doma Ljubljana Tonka Poplas Susič je pojasnila, da pri njih vključno s specializanti v zdravstvenem varstvu odraslih deluje 147 zdravnikov. Podatka, koliko zdravnikov se je pridružilo akciji, nimajo, verjamejo pa v strokovnost svojih zaposlenih. Po njihovih ocenah ima sicer zdravnik za pacienta v povprečju sedem minut časa.

Direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernej Završnik akcije ne podpira, saj zagovarja celovito rešitev vprašanja problema osnovnega zdravstva, ki predstavlja tako družinsko medicino kot pediatrijo in ginekologijo. Po njegovih besedah so splošni zdravniki kadrovsko podhranjeni in preobremenjeni, o čemer priča tudi podatek, da imajo za obravnavo pacienta povprečno osem minut.

V Zdravstvenem domu Idrija niso bili posebej obveščeni o začetku akcije in nobeden od devetih družinskih zdravnikov ni sporočil, da so se ji pridružili. A njihova zdravnica Urška Močnik razume problematiko preobremenjenosti družinskih zdravnikov. Tudi pri njih se namreč že več let neuspešno zavzemajo vsaj za ločitev službe nujne pomoči od splošne medicine. Nujna pomoč po njenih besedah pomeni izrazito dodatno obremenitev. Intervencija na terenu traja povprečno od tri do štiri ure, ''jim ruši sistem dela v njihovih ambulantah, podaljšuje čakalne dobe in ne nazadnje veča nezadovoljstvo: tako na strani zaposlenih kot na strani uporabnikov – pacientov''.

Referenčne ambulante, ki so sicer zelo pozitivna pridobitev družinske medicine, zahtevajo celovito obravnavo kroničnih bolnikov, zaradi česar bo tudi časovno bolj potratna, je opozorila. Zato bi bilo po njenem mnenju treba znižati tudi normative števila opredeljenih na posameznega zdravnika in zaposlovati več mladih zdravnikov. ''Se pa zavedam, da aktualne razmere v državi intenzivnejšega zaposlovanja ne bodo dovoljevale. Revolt družinskih zdravnikov je vsekakor upravičen, ali je način, ki so si ga kolegi izbrali, res pravi, pa ne morem soditi," je dodala.

Predstavnik Fidesa za Zdravstveni dom Murska Sobota, zdravnik Rupert Muhra, je bil o akciji obveščen iz medijev. Po njegovih podatkih se ni nobeden od njihovih šestih družinskih zdravnikov pridružil akciji, za katero sicer želi, da bi uspela.

Škrbinova: Bolniki ne smejo biti 'žogice', ki si jih bomo podajali

Direktorici Zdravstvenega doma Sežana Ljubislavi Škibin se akcija ne zdi premišljena, dobronamerna in resna, zato je ne podpira. Po njenih podatkih se ji ni pridružil nobeden od njihovih 14 osebnih zdravnikov. Poudarila je, da sicer dobro pozna problematiko primarnega nivoja ter stiske družinskih in drugih zdravnikov v primarnem zdravstvu, na kar opozarja že več let.

Opozorila je, da morajo zdravniki na primarnem nivoju poleg rednega dela z enakimi obveznostmi izvajati še vse nujne primere poleg dežurstev, "na katere nihče ne pomisli kot na veliko dodatno obremenitev, ampak se prikazuje med prebivalci kot dober in lahek vir zaslužka".

Za pacienta ima sicer od pet do 10 minut, kar je po njenem mnenju bistveno premalo. A po njeni oceni ni rešitev v pošiljanju bolnikov k specialistu, ampak v kadrovski okrepitvi primarnega nivoja in v zaposlitvi mladih zdravnikov, ki so brez zaposlitve, da delajo pod nadzorom na primarnem nivoju vsaj urgenco in nadomeščajo dopuste in druge odsotnosti zdravnikov v času, dokler ne pridobijo ustrezne specializacije.

Po njenih besedah je analiza mreže pokazala, da primarno zdravstvo takoj "krvavo" potrebuje vsaj 100 zdravnikov "in prostih jih imamo okrog 140. Žalostno in sramotno je, da se ne najde rešitev za njihovo takojšnjo zaposlitev, saj bi bil na letnem nivoju maksimalno strošek okrog pet milijonov in nič več, kar bi se skozi druga vrata povrnilo prav v kratkem."

Odgovorne poziva, naj končno poiščejo rešitev. "Nikakor pa ni primerno, da bodo bolniki žogice, ki si jih bomo zaradi nerešenih sistemskih problemov podajali mi, ki smo si izbrali poklic pomagati sočloveku v vsakem primeru po najboljših možnih močeh," je še poudarila.

Bodo še daljše čakalne dobe?

Iz največjega sindikata zdravnikov Fides so sporočili, da jih kolegi iz Praktik.uma niso obvestili o akciji, niti jih niso prosili za podporo. Družinskim zdravnikom, ki so njihovi člani, zato prepuščajo presojo, ali se bodo pridružili akciji ali ne.

Ob morebitni dodatni obremenitvi sekundarne medicine se bojijo, da se bodo čakalne dobe še podaljšale. Na enotah nujne pomoči pa pričakujejo daljši čakalni čas v čakalnicah ter še večjo zmedo in nejevoljo tako osebja kot pacientov.

Po njihovi oceni se s prenašanjem obremenitev z enega na drugi nivo zdravstvenega varstva ne rešujejo problemi, temveč se le prelagajo. Zato že vrsto let kot rešitev predlagajo uveljavitev zdravniških standardov na vseh nivojih zdravstvenega varstva.