Scenarij ekonomske in socialne krize na področju ekonomije predvideva, da bo novo članstvo vzhodnoevropskih in srednjeevropskih držav v Evropski uniji to obremenilo, kar bo sprožilo ekonomsko recesijo in upočasnilo reforme v novih državah članicah. V Sloveniji bo v večini podjetij gospodarsko prestrukturiranje prekinjeno, gospodarska rast pa zaustavljena. Ekonomska kriza bo tako upočasnila procese prilagajanja slovenskih podjetij globalni konkurenci. Privatizacija podjetij bo skoraj končana, vendar bo vlada ponovno razmišljala o ukrepih za pridobivanje vpliva na družbeno pomembnih področjih, da bi pridobila več nadzora nad ekonomskimi razmerami. Na področju trga delovne sile scenarij predvideva geografsko mobilnost delovne sile znotraj Slovenije, na nivoju EU pa bo ostala precej omejena. Za večino podjetij bo nova kriza pomenila novo zmanjševanje delovne sile in zaposlovanja. Delodajalci bodo iskali zlasti mlado delovno silo, delo za določen čas pa bo prevladujoč vzorec zaposlitve. Ekonomska kriza bo pospešila socialno diferenciacijo in naraščanje socialnih neenakosti. Na področju izobraževanja in usposabljanja se bo uveljavil tog centraliziran in reguliran sistem izobraževanja, ki bo zagotovil splošna in poklicna znanja širši populaciji. Težave šolskega sistema bodo povečale pomen usposabljanja zaposlenih v podjetjih, kar si bodo lahko privoščila le bolj uspešna podjetja, in še ta za določene skupine zaposlenih. Posamezniki bodo le redko pripravljeni vlagati v svoje izobraževanje. Na nacionalni ravni izvajanja politike izobraževanja in usposabljanja še vedno ne bo izdelanih učinkovitih metodoloških pristopov za ugotavljanje izobraževalnih potreb in tokov na trgu delovne sile. Prav tako se ne bo izvajala evalvacija obstoječih izobraževalnih programov. Najbolj uporabne strategije pri scenariju Ekonomska in socialna kriza naj bi tako bile spodbujanje večje vloge podjetij v rednem poklicnem izobraževanju, zagotavljanje dostopa do poklicnega izobraževanja in usposabljanje za rizične skupine delovne sile ter spodbujanje modernizacije vsebine rednega poklicnega izobraževanja.
Drugi scenarij z naslovom Počasna, kontrolirana rast na področju gospodarstva predvideva, da članstvo v EU ne bo bistveno vplivalo na položaj slovenske ekonomije. Gospodarsko prestrukturiranje bo upočasnjeno in usmerjeno na nove in ne preveč zahtevne trge na ozemlju nekdanje SFRJ. Gospodarska rast bo zmerna in nadzorovana, konkurenca pa omejena z ukrepi države. Privatizacijski procesi bodo skoraj končani, vendar bo še vedno obstajala močna opozicija nadaljnji privatizaciji, zaradi bojazni, da bi ta lahko zmanjšala kvaliteto storitev. Na področju trga delovne sile bo zakonodaja, ki bi morala spodbujati fleksibilnost oblik dela in delovnih razmerij, hkrati še vedno do določene mere ščitila zaposlene. Geografska in poklicna mobilnost delovne sile se bo povečala na regionalni in nacionalni ravni. Podjetja bodo na široko uporabljala sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Povečal se bo pomen oddelkov za raziskovanje in razvoj. Naraščanje potreb po delovni sili bo zmanjšalo število brezposelnih. Socialna diferenciacija se bo počasi povečala, vendar se bodo socialne razlike uporabljale kot motivacijski dejavnik, ki bo brezposelne spodbujal k aktivnejšemu iskanju zaposlitve. Izobraževalni sistem bo po tem scenariju zmerno centraliziran, vendar se bo odzival na potrebe. Usposabljanje v podjetjih bo zagotovljeno zlasti za ključne zaposlene. Najbolj uporabne strategije pri scenariju Počasna, kontrolirana rast bodo spodbujanje modernizacije vsebine rednega poklicnega izobraževanja, razvoj in promocija ključnih veščin in spretnosti ter spodbujanje večje vloge podjetij v rednem poklicnem izobraževanju.
Tretji scenarij z naslovom Ekonomska rast in fleksibilnost pa na gospodarskem področju predvideva, da bo članstvo v EU Sloveniji prinesel nov dotok kapitala. Slovenska vlada se bo odločila podpreti fleksibilen pristop in veliko odprtost slovenske ekonomije za tuje investicije. Vzpodbujala bo tudi uporabo in razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije. Letna rast BDP bo več kot štiriodstotna in nenadzorovana. Nastajala bodo številna mala in srednje velika podjetja, ki bodo povečevala konkurenco in kvaliteto storitev. Privatizacija bo dokončana. Vse bolj bo naraščalo zaposlovanje s skrajšanim delovnim časom in potrebe po visoko usposobljeni delovni sili. Stopnja brezposelnosti v posameznih problematičnih skupinah delovne sile, kot so mladi in starejši, se bo bistveno znižala. Izobraževalni sistem bo postal fleksibilnejši in se bo sorazmerno hitro odzival na spreminjajoče potrebe trga delovne sile. Postal bo precej decentraliziran, z velikim številom ponudnikov programov izobraževanja in usposabljanja. Delodajalci se bodo zavedali pomena permanentnega izobraževanja in bodo sodelovali z izvajalci programov izobraževanja in usposabljanja. Država pa bo z dodatnimi olajšavami k izobraževanju posebej stimulirala starejšo populacijo. Najpomembnejše strategije pri tem scenariju bodo zato razvoj in promocija ključnih veščin in spretnosti, spodbujanje modernizacije vsebin rednega poklicnega izobraževanja, razvoj mehanizmov za napovedovanje izobraževalnih potreb in za certificiranje različnih oblik formalnega in neformalnega učenja ter spodbujanje večjih investicij podjetij v vseživljenjsko učenje, upravljanje znanja in razvoj učeče se organizacije.
Omenjeni mednarodni projekt je v Sloveniji potekal od spomladi leta 1999, razdeljen pa je bil v dve fazi. V prvi so s pomočjo ankete zbrali mnenja 314 strokovnjakov s področji ekonomije, tehnološkega razvoja, trga delovne sile in zaposlovanja ter poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, glede najverjetnejših in najpomembnejših razvojnih trendov na posameznih področjih. Na osnovi odgovorov strokovnjakov pa so bile določene najpomembnejše in najverjetnejše strategije za doseganje določenih razvojnih ciljev. V drugi fazi so na osnovi statistične analize podatkov, zbranih v prvi fazi projekta, skušali z bolj kvalitativnimi metodami doseči enotnejše stališče med strokovnjaki glede najpomembnejših trendov in strategij ter treh možnih scenarijev razvoja.
Med pomembnejšimi cilji mednarodnega projekta Scenariji in strategije za poklicno izobraževanje in usposabljanje v Evropi, v okviru katerega je sodelovalo šest držav članic EU in pet držav kandidatk EU, so tudi primerjava možnih scenarijev razvoja poklicnega izobraževanja in usposabljanja med evropskimi državami ter oblikovanje skupnega scenarija razvoja sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi, kakor tudi predstavitev zaključkov projekta pristojnim institucijam. Projekt bodo v celoti zaključili sredi letošnjega leta, mednarodna konferenca, na kateri bodo predstavili vse rezultate, pa bo oktobra letos.
