Pred petkom, ko bo minilo natanko leto dni od hude balonarske nesreče na ljubljanskem Barju, v kateri je umrlo šest ljudi, med njimi tudi otrok, je novinarka 24UR obiskala Marjana Buha, ki je kljub hudim poškodbam nesrečo preživel.
"Tistega jutra in nesrečnega balona ne bom pozabil nikoli. Predvsem pa ne strahu, ki sem ga doživel ob pristanku," pripoveduje Buh. "Nekaj časa sem imel hudo moro, zdaj sem se te more osvobodil. A ni denarja, da bi še enkrat to ponovil prostovoljno, da bi moral še enkrat to prestati," nadaljuje.
"Začutili smo vetrni piš, ki nas je zajel, videli, kako je nekaj ljudi popadalo ven. Veter je balon vlekel kot igračo, nad katero nimaš nobene kontrole," pripoveduje oče pevke Neishe.
"Spomnim se nekaj sekund, da smo šli po tleh čez drn in strn. Spomnim se, da so me veje po glavi teple in potem sem izgubil zavest,“ pravi.
Na srečo večjih opeklin drugače od mnogo drugih ni utrpel, a je imel hude notranje poškodbe, tudi hrbtenice, danes namreč hodi s pomočjo vstavljenih kovinskih vložkov.
"Travmatologi so rekli, da je čudež, da sem preživel ter da sem pokreten, ker sem imel hudo poškodovano hrbtenico, polomljena vretenca, zamaknjena vretenca, prsni koš polomljen, pljuča, srce, jetra, ledvice poškodovane," se spominja Buh.
Zakaj so tistega dne, ko je večina drugih balonarjev zaradi muhastega vremena odpovedala polete, sploh šli v zrak, ne ve. "Če bi jaz presojal, ne bi šli. Bilo je preveč črnih oblakov zadaj na severni strani." A kot poudarja, za nesrečo ne obsoja nikogar. "Moje glavno vodilo je bilo, da okrevam. O osebni krivdi ne morem presojati. Srečen sem, da sem preživel."
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.