Opozorilo na Prešernov dan: 'Kultura ni nekakšen modni dodatek'

Ob 165. obletnici smrti pesnika Franceta Prešerna je njegovo rojstno hišo v Vrbi obiskalo več sto ljudi, ki so prisluhnili tudi tamkajšnji osrednji slovesnosti ob prazniku. Nagovoril jih je minister za kulturo Uroš Grilc. "V času, ko je bitka za našo nacionalno državo že izbojevana, sedanjost pa na nas predvsem v obliki gospodarske krize naslavlja nove težave, je pomembno poskrbeti predvsem za to, da naše spoštovanje kulture in umetnosti ne ostane na zgolj deklarativni ravni," je dejal minister.

Kot je pojasnil, se retorika krize rada sklicuje na to, da je treba v imenu varčevanja zamrzniti vse, kar se ne kaže kot življenjsko pomembno. "Ta retorika kulturo rada prikazuje kot nekakšno razkošje, rezervirano za obdobja prosperitete," je dejal.

Zato je, kot je povedal minister, prav v časih, kot je današnji, pomembno vsakič znova poudariti, da "kultura ni nekakšen modni dodatek, ki se mu lahko zlahka odrečemo, temveč gonilna sila človekovega razvoja, ki s svojim prispevkom spreminja našo družbeno resničnost in ki jo moramo podpreti, če si želimo sprememb".

Pozval je, naj nam letošnji kulturni praznik služi kot opomin na moč, ki jo imata umetnost in kultura. Kultura je odigrala ključno vlogo v marsikaterem zgodovinskem trenutku slovenskega naroda, zato je Grilc prepričan, da bo tudi v obdobju, ki prihaja, ključna nosilka ekonomskih in družbenih sprememb.

'Za visoko raven te kulture je potrebno le nekaj širokosrčnosti in dobre volje'

"Danes je praznik, ki ga Slovenci kot kulturni dan praznujemo že 70 let," pa je ob Prešernovem dnevu zapisal predsednik republike Borut Pahor. Dodal je, da tudi s tem izražamo ponos, "da nas je kot narod oblikovala kultura". Pahor sicer pravi, da sam letos o prazniku razmišlja še nekoliko drugače. Po njegovih besedah kultura naroda ni le plod naših odličnih ustvarjalcev, ampak tudi plod vseh nas. "Vznika iz dejanj in besed vsakogar od nas: iz odprtosti duha in srca, iz sposobnosti prisluhniti drugim in jih slišati, iz sposobnosti voditi kulturen dialog. Govorim o kulturi našega vsakdana. Za visoko raven te kulture je potrebno le nekaj širokosrčnosti in dobre volje. Prepričan sem, da ju premoremo dovolj," je zapisal Pahor in ob prazniku čestital vsem državljanom. 

Pahor je danes v Ljubljani položil venec pred Prešernovim spomenikom.

Kranj se je vrnil v Prešernov čas

Staro mestno jedro Kranj se je s podobo, glasbo, plesom in kulinariko vrnilo v 19. stoletje, v čas življenja in ustvarjanja pesnika Franceta Prešerna. 12. Prešernov smenj je tokrat odprla predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je v nagovoru dejala: "Čeprav je bil v življenju marsikdaj globoko razočaran, France Prešeren pooseblja čut za pravičnost, miroljubnost, strpnost, predvsem pa ljubezen do slovenskega naroda."  Bratuškova je dodala, da se moramo prav teh vrednot spomniti tudi danes, pa naj bo to z recitacijami del velikih književnikov ali z dobrimi deli ljudi, ki dobro v srcu mislijo.

Prav slednje je sedaj še posebej pomembno in potrebno, saj je letošnji kulturni praznik zaznamovala tudi naravna nesreča, je dejala Bratuškova, ki se je še enkrat zahvalila in poklonila vsem, ki pomagajo odpravljati posledice ledene ujme. Prebivalcem, ki jih je ujma prizadela, pa želi in zagotavlja, čimprejšnjo vrnitev v normalo življenje.

V Kranju nostalgijo iz Prešernovih časov tudi letos na kulturni praznik obujajo s kulturnim programom, festivalom lajnarjev, predstavitvijo oblačil iz 19. stoletja, vožnjo s kočijami, ponudbo domače obrti na več kot 100 stojnicah, sejmom starin in tradicionalnimi recitacijami Prešernovih pesmi. Obiskovalci lahko natisnejo cenzurirano Zdravljico, si ogledajo predstavitev starih obrti in poizkusijo jedi, ob katerih so uživali tudi v času Prešerna.

Na proslavi večer pred praznikom pa so razglasili dobitnike Prešernovih nagrad. Nagradi za življenjsko delo sta letos prejela akademik Pavle Merku in pisatelj Vladimir Kavčič. Nagrade Prešernovega sklada so dobili pesnik Vladimir Kos, akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler, gledališki režiser Jernej Lorenci, režiser Jože Možina, Slovenski tolkalni projekt SToP in igralka Vesna Pernarčič.