Zakon, ki je sprejet, se mora izvajati, o odlaganju ali neizvajanju zakona ne vlada in ne njen predsednik ne moreta odločati, saj bi to bilo protiustavno, so v zvezi z odločbo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za vrnitev nekaj več kot 8000 hektarov zemljišč in gozdov na območju Triglavskega narodnega parka ljubljanski nadškofiji sporočili iz urada predsednika vlade. Zakon o denacionalizaciji, ki ga je parlament na predlog vlade sprejel leta 1991, po mnenju marsikoga ni bil najboljši, vendar velja in ga je treba izvajati. DZ je pozneje poizkušal ta zakon popravljati, vendar je ustavno sodišče te spremembe razveljavilo. Ni nobenih pravnih možnosti, da zakona ne bi izvajali, je še poudaril premier v stališču, objavljenem na spletnih straneh predsednika vlade.
Generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič je prejel odločbo o vrnitvi dela gozdov v Triglavskem narodnem parku, glede katere je dejal le, da je dokaj obsežna in da jo bodo podrobno preučili. Kot je dejal Bembič, ne želi dajati izjav, dokler ne bo znana odločitev o nadaljnjem ukrepanju. Državno pravobranilstvo ima najmanj 30 dni in največ 2 meseca časa za vložitev tožbe na upravno sodišče, s katero se sproži upravni spor. Bembič se bo, kot je dejal, prihodnji teden sešel z državno pravobranilko iz Kranja, ki obravnava omenjeno zadevo in je tudi že dobila določene naloge preverjanja.
Ljubljanska nadškofija je na tak razplet, ki sicer še ni dokončen, čakala devet let in to potem, ko je radovljiška upravna enota že odločila, da nadškofija ne dobi vrnjenih gozdov. Razplet zato še ni dokončen, možnost tožbe pa ima tudi blejsko gozdno gospodarstvo, ki se o tem še ni odločilo. Kljub temu opozarjajo na to, da bi v primeru, če se ne bodo dogovorili z nadškofijo o nadaljevanju dela v vrnjenih gozdovih, lahko ostala brez dela polovica njihovih delavcev. Prav zato upajo, da se bodo s cerkvijo glede tega vendarle uspeli dogovoriti, kot so se pred časom glede gozdov na območju Mežakle in Radovne, ki jih je cerkev dobila nazaj že pred leti. O tem, kakšen gospodar je pravzaprav cerkev, pa danes niso želeli govoriti.
