Preiskave v Cimosu: ena oseba še vedno pridržana

Na policijski upravi Koper so povedali, da je v povezavi z včerajšnjimi hišnimi preiskavami ena oseba še vedno v pridržanju, vendar pa niso povedali, za koga gre. Osebo kriminalisti še vedno zaslišujejo, po zaslišanju pa naj bi bila izpuščena.

Skupaj je bila včeraj med preiskavami prostost odvzeta sedmim osebam, a so jih šest izpustili že včeraj. Včeraj so hišne preiskave potekale pri osmih fizičnih in enajstih pravnih osebah, neuradno pa je šlo za preiskave, povezane z nepravilnostmi pri porabi evropskih sredstev v koprskem Cimosu.

Med drugim so bili policisti in kriminalisti pri nekdanjemu direktorju družbe Francu Krašovcu in nekdanjemu izvršnemu direktorju Zorku Kendi, bili pa so tudi na samem sedežu podjetja v Kopru in tudi v Senožečah.

Razvojni središči Sieva in Simit sta pridobili 36 milijonov evropskih sredstev, od tega pa naj bi jih okoli 3,5 milijona porabili za nakup stare opreme, čeprav je bil denar namenjen nakupu nove opreme. Staro opremo naj bi zaposleni prebarvali, da naj bi izgledala kot nova. Zato je nova uprava, ki jo vodi Jerko Bartolić, o domnevnih nepravilnosti že aprila obvestila pristojne organe, hkrati pa je napovedala, da bo denar vrnjen.

Razvojni center Sieva je v lasti osmih družbenikov, ustanovljen pa je bil v okviru projekta razvojnih centrov slovenskega gospodarstva. V triletnem obdobju od ustanovitve 2011 do konca prihodnjega leta bo v Sievo skupno vloženih skoraj 45 milijonov evrov, od tega bo gospodarsko ministrstvo sofinanciralo 20 milijonov evrov aktivnosti, preostanek pa so oz. še bodo vložili družbeniki Sieve.

Kot so danes sporočili iz razvojnega centra, so vodstvo kot tudi njeni družbeniki izredno razočarani zaradi prevare s strani stare uprave Cimosa, hkrati pa spoštujejo prizadevanja nove uprave, da sanira nastalo situacijo, kar bo omogočilo tudi realizacijo zastavljenega poslovnega načrta razvojnega centra.

KPK vzpostavil stik s prijaviteljem

Preiskavo je sprožil prijavitelj, ki je pred meseci navezal stik s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). KPK ga ščiti kot prikritega prijavitelja (žvižgač oz. t. i. whistleblower). Ker je podal informacije o zlorabi evropskih sredstev, iz česar so izhajali sumi storitve kaznivih dejanj, se je KPK povezal s policijo, ki je začela izvajati svoje pristojnosti odkrivanja kaznivih dejanj. V konkretnem primeru je hvalevreden in zgleden postopek policije, ki je ravnala tako, da identiteta prijavitelja ni bila razkrita, so še sporočili iz KPK.