Analiza podatkov naših vzporednih volitev ponuja nekaj dodatnih informacij o tem, kako se bodo gibali glasovi volilcev.
Volilci obeh so razporejeni po vseh starostih, opazimo lahko le, da se starejši volilci nekoliko bolj nagibajo k izbiri Drnovška. Pri izobrazbi volilcev kakšnih razlik ni opaziti, pri obeh je delež volilcev z osnovno šolo okrog 15 odstotkov, nekaj več kot polovica njunih volilcev ima srednjo izobrazbo, dobra četrtina pa višjo ali več. Oba imata zveste volilce, v drugem krogu bi zanju še enkrat glasovalo po več kot 90 odstotkov njunih volilcev.
Tudi glede na volilne enote kakšnih posebnosti ne opazimo, torej v Novem mestu volijo na primer približno enako kot v Ljubljani ali Mariboru. Razlika med volilci pa je opazna glede na njihovo strankarsko izbiro: Drnovškov volilec izrazito voli levosredinske stranke, to je Liberalno demokracijo in Združeno Listo. Barbaro Brezigar pa volijo volilci Socialdemokratske stranke, NSI, SLS, skoraj 10 odstotkov njenih volilcev pa predstavljo volilci Liberalne demokracije.
Vsekakor je bilo včeraj razpoloženje volilcev tako, da bi Janez Drnovšek, kot kažejo rezultati vzporednih volitev, le za las dobil več kot 50 odstotkov lasov, glede na statistično napako lahko nekaj več, ali pa tudi nekaj manj. Vprašanje je, kako se bodo v prihodnjih treh tednih odločili neopredeljeni - včeraj je bilo med tistimi, ki so volili, glede drugega kroga neopredeljena desetina.
Predvsem bodo pomembni glasovi, ki so jih včeraj sicer dobili Zmago Jelinčič Plemeniti, France Arhar, France Bučar in Lev Kreft. Glasovi slednjega bodo vsekakor šli k Drnovšku, ki bo dobil tudi precej Bučarjevih volilcev, vendar jih bo petino po tej projekciji dobila tudi Barbara Brezigar. Okrog četrtina njegovih volilcev pa še ne ve, koga bi volila v drugem krogu. In podobno je pri volilcih Franceta Arharja in Zmaga Jelinčiča, tako da bo res pomembno, kako se bodo odločili ti neopredeljeni. Kaj torej lahko pričakujemo od kampanje v prihodnjih treh tednih?
Populacija, na katero bi bilo smiselno ciljati, je tista, ki je najbolj neopredeljena med tema dvema kandidatoma. Kot kažejo podatki, je to predvsem mlajša populacija levosredinske in desnosredinske politične usmeritve.
Janez Drnovšek bo za prepričljivo zmago, kakršno napovedujejo v njegovem štabu, vsekakor moral prepričati tudi tiste, ki so sicer levosredinsko usmerjeni, vendar zaradi takih ali drugačnih razlogov razočarani nad politiko njegove stranke ali vlade in zato apatični. Predvsem jih bo moral prepričati, naj v drugem krogu vendarle gredo na volišča in oddajo svoj glas. Za zmago Barbare Brezigar pa bo potrebna intenzivna strategija njenega volilnega štaba s kakšnimi novimi momenti, dvomim pa, da ji bo dosedanja strategija prinesla veliko število novih glasov.
Vsekakor menim, da se bo v prihodnjih treh tednih ob sicer umirjeni kampanji in enako visokem nivoju kot doslej vendarle v večji meri pokazala vsebinska razlika med kandidatoma. Toda zdaj je čas, ko bosta za to morala poskrbeti kandidata sama, ne pa mediji.