Ministrstvo za finance je objavilo predlog zakona o davku na nepremičnine. Časa za morebitne pritožbe oziroma pripombe je 21 dni, se pravi do 28. junija. V veljavo naj bi stopil naslednje leto.
Osnova za odmero davka bi bili podatki iz registra nepremičnin, ki ga je sestavila geodetska uprava. Obdržati ga torej nameravajo ne glede na celo vrsto pripomb, ki so letele nanj.
Obdavčitev bi bila različna za različne vrste nepremičnin. Tako bi za stanovanjske nepremičnine plačevali 0,15-odstotni davek, za poslovne in industrijske nepremičnine 0,8-odstotnega, za druge vrste rabe, kot sta javna in kmetijska, pa bi država zaračunala 0,5-odstotni davek. Za zemljišča za gradnjo stavb kot tudi vsa druga zemljišča je določena stopnja v višini 0,5 odstotka.
Davek bi bil po tem predlogu višji za nezasedena stanovanja in neizkoriščena zemljišča. Za prva bi se povišal na 0,45 odstotka, za druga pa na 1,50 odstotka. Poleg tega zakon daje občinam možnost, da stopnje davka povečajo ali zmanjšajo za 50 odstotkov.
Čufer napovedoval 0,1-odstotni davek
Obdavčitev je torej precej višja, kot jo je le pred mesecem dni napovedoval minister Uroš Čufer. "Pogovarjamo se o približno enem promilu davka na nepremičnine," je takrat dejal v oddaji 24UR ZVEČER.
Koliko bosta plačevala Janković in Janša?
Kaj predlagane stopnje pomenijo v praksi? Za primer smo vzeli premoženje dveh politikov, Janeza Janše in Zorana Jankovića, ki imata po podatkih Komisije za preprečevanje korupcije hišo, okoli nje pa še nekaj zemlje.
Janševa hiša v Šentilju nad Velenjem je po podatkih geodetske uprave vredna 82 tisoč evrov, kar pomeni, da bo davek nanjo znašal 123 evrov. Zraven hiše ima še 3000 kvadratnih metrov sadovnjaka in dva hektarja gozda. Posestvo je ocenjeno na 105 tisočakov, davek bo torej znašal 525 evrov.
In ljubljanski župan? Ker je lastnik polovice hiše v Ljubljani, vredne 452 tisoč evrov, bo zanjo plačal 339 evrov, za 4500 kvadratnih metrov gozda okoli hiše v vrednosti štiri tisočake in pol pa 22 evrov in pol.
Oba omenjena imata sicer več premoženja, a toliko le za občutek, koliko nas bo v novem letu stal novi davek.
Dohodek bi si delili država in občina
Ideja o davku na nepremičnine se je ohranjala tudi v času vlade Boruta Pahorja, govorilo se je o davčni stopnji od 0,1 do 0,3 odstotka vrednosti nepremičnine. A realizacije tega predloga nismo dočakali.
Prihodek od davka si bosta po tem predlogu razdelili država in občina. "In sicer državnemu proračunu pripada 50 odstotkov prihodka od obdavčitve nepremičnin v višini osnovnih, z zakonom določenih davčnih stopenj, preostali prihodek pa pripada občinam, na območju katerih se nepremičnine nahajajo," so zapisali na ministrstvu za finance. Po njihovih ocenah bi se z novim davkom v državni proračun nateklo 240 milijonov, prihodki občinskih proračunov pa bodo višji za približno 40 milijonov evrov.
Obdavčene bi bile vse vrste stavb ter kmetijska in gozdna zemljišča. Davka bi bile oproščene le nepremičnine v lasti ali v uporabi tujih držav za potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, v lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev, če tako določajo mednarodne pogodbe, in v lasti institucij EU v Sloveniji. Poleg tega davka ne bi zaračunavali za nepremičnine, ki so evidentirane kot javno dobro oziroma kot varovalni gozdovi.
Davek na nepremičnine bi nadomestil dosedanjo obdavčitev nepremičnin z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, davkom od premoženja in dajatvami, ki obremenjuje gozdna zemljišča – pristojbina za vzdrževanje gozdih cest.
KOMENTARJI (1327)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.