Pred letom dni je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) objavila poročilo, ki je krepko zamajalo slovensko politično sceno. Objavila je poročilo o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank, v katerem so ugotovili, da sta prvaka obeh največjih strank, Zoran Janković in Janez Janša, sistematično kršila protikorupcijsko zakonodajo.
Bančni podatki, ki jih je zbrala komisija, so pokazali, da je ljubljanski župan Zoran Janković, ki je tedaj vodil tudi Pozitivno Slovenijo, od nastopa županske funkcije leta 2006 dalje na svoje bančne račune v Sloveniji skupno prejel približno 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso povezana z rednim osebnim dohodkom, česar pa komisiji ni nikoli prijavil.
Del denarja je na svoj račun prejel tudi z verižnimi transakcijami, ki so se začele v podjetju Grep. Tega so sicer ustanovili posebej za gradnjo športnega parka Stožice. Policija ta projekt preiskuje že dlje časa.
Tudi Janša v preiskavi
Pri Janši, tedanjem predsedniku vlade, je komisija ugotovila večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin in premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev. Hkrati so ugotovili, da se je predsedniku SDS Janši premoženje glede na uradno ugotovljene vire dohodkov in premoženja nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov.
Prav zaradi domnevno spornih poslov Janše z Imosom je Nacionalni preiskovalni urad na tožilstvo poslal kazensko ovadbo. Zoper Janšo je stekla tudi finančna preiskava.
Objava poročila je imela tudi politične posledice, po mnenju vodstva KPK premikov ni bilo
Objava poročila je zagotovo eden od dogodkov, ki je lani v Sloveniji najbolj odmeval, saj je zaradi ugotovitev v poročilu prišlo do politične krize in nato razpada desnosredinske vlade pod vodstvom Janše, Janković pa se je umaknil z vrha PS. Vodenje PS je prevzela Alenka Bratušek, ki je po izglasovani konstruktivni nezaupnici Janševi vladi postala mandatarka, marca pa smo dobili novo vlado.
Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič je ob objavi poročila dejal, da sta možnosti dve; ali člane komisije zaprejo, ker so neutemeljeno očrnili in napadli najvišje predstavnike države, ali pa ti sprejmejo odgovornost in ustrezne ukrepe. V nasprotnem primeru po njegovem mnenju nima več nobenega smisla, da komisija ter zakon o integriteti in preprečevanju korupcije obstajata.
Konec novembra je tričlanski senat KPK presenetil z nepreklicno odstopno izjavo. Klemenčič je pojasnil, da so odstop napovedali že ob objavi poročila, v primeru, da se nič ne bo spremenilo, in se tudi ni.
Habičeva: Danes bolj jasno, kako nas lahko korupcija udari po žepu
Po besedah predsednice društva Integriteta Simone Habič se je stopnja zaznave korupcije v tem času povečala, predvsem zaradi njenih posledic, saj je zdaj bolj jasno, kaj korupcija stori neki zdravi družbi, in ker na lastnih žepih lahko občutimo, kakšne konkretne posledice ima korupcija.
Če so organi pregona v zadnjem letu razkrili več gospodarskega kriminala - leto 2013 so med drugim zaznamovale tudi preiskave v bankah in zdravstvenih ustanovah - ne pomeni, da korupcije prej ni bilo, je povedala. So pa organi pregona in neodvisne institucije v letu 2013 bolje sodelovale med seboj kot doslej, rezultati dela zadnjih let pa so končno vidni, meni Habičeva. Poudarila je še, da je treba za boj proti korupciji zagotoviti tudi ustrezno zakonodajo in finančna sredstva ter neodvisnost od politike.
KOMENTARJI (415)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.