VIDEO: Gorenak ostaja notranji minister

Poslanci državnega zbora so razpravo o interpelaciji zoper notranjega ministra Vinka Gorenaka začeli ob 9. uri, zaključili pa so jo okoli 23. ure. 37 poslancev je glasovalo ZA interpelacijo, 48 poslancev pa PROTI. Glede na omenjeni rezultat Gorenak ostaja minister za notranje zadeve.

Kaj smo slišali med razpravo?

Poslanci so vseskozi vztrajali vsak pri svojih pogledih na izgubo podpisov pod pobudo za referendum o zakonu o ukrepih za stabilnost bank in na odgovornost ministra Gorenaka pri tem. A že po predstavitvi stališč poslanskih skupin se je izkazalo, da lahko minister pričakuje podporo SDS, NSi in SLS. Glasovanje za ministrovo razrešitev so napovedali v opozicijskih PS in SD.

V obeh opozicijskih strankah so poudarjali, da je Gorenak za nastali položaj objektivno odgovoren. Vztrajno so zagovarjali stališče, da je bil minister o manjkajočih podpisih obveščen že v petek, 26. oktobra, nadzor se je izvedel šele v ponedeljek, 29. oktobra, DZ pa je bil o tem obveščen še dan pozneje. Prvopodpisanega pod interpelacijo, vodjo poslanske skupine PS Janija Möderndorferja je zato zanimalo, zakaj na ministrstvu niso s postopkom ponovnega nadzora začeli že v petek.

Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je dejal, da bi nekako še verjel, da je šlo pri izgubi podpisov za napako, če bi se izgubilo le nekaj podpisov. Ne more pa biti po njegovem mnenju naključje, da se je izgubilo 36 listov podpisov. Zato je prepričan, da je v ozadju izgube predvsem želja politike, da referenduma o zakonu o slabi banki ne bi bilo.

Gorenak ves čas zavračal vse očitke

Gorenak je v odgovoru zavrnil vse očitke, ki so mu jih očitali pobudniki interpelacije. Ob tem je tudi opozoril, da do zdaj nobena od institucij, ki je preverjala ravnanje s podpisi pod pobudo za referendum o slabi banki, ni mogla ugotoviti, ali so se podpisi izgubili na ministrstvu za notranje zadeve ali v DZ. "Kje so se izgubili podpisi, ne vemo, prav tako tega ne vedo institucije, ki so to ugotavljale, predlagatelji pa to vedo. Neverjetno," je dejal in pobudnikom očital tudi, da skušajo z interpelacijo zabiti klin v koalicijo.

’Krivda ni dokazana nikomur’

Tudi večina koalicijskih poslanskih skupin je v pojasnilu svojih stališč poudarjala, da krivda za izgubljene podpise pod pobudo za referendum o zakonu o ukrepih za stabilnost bančnega sistema ni dokazana nikomur. Iz njihovih vrst je bilo slišati tudi, da v interpelaciji ni argumentov proti ministru. Marijan Pojbič iz SDS je dejal, da bi po danes slišanem od PS pričakoval, da umakne interpelacijo in se ministru javno opraviči.

Niso pa enotne podpore ministru sprva napovedali v DL in DeSUS. Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj je sicer v torek zjutraj napovedal, da bodo odločitev še sprejeli. V popoldanskem delu razprave pa je dejal, da se ne želijo odločati na podlagi insinuacij. Sedaj čakajo še na ugotovitve policijske preiskave "in na to polagajo veliko pozornost". Njihova podpora interpelaciji je bila torej ves čas vprašljiva, tudi v primeru, da bi jo podprli, pa zanjo ne bi glasovalo vseh sedem njihovih poslancev, saj sta bila vsaj dva danes odsotna.

Tudi v DeSUS so že zjutraj napovedovali, da bo proti interpelaciji večina njihovih poslancev, popoldne pa je vodja poslanske skupine Franc Jurša še dodatno zatrdil, da interpelacije ne bodo podprli. Je pa njihova poslanka Marjana Kotnik Poropat poudarila, da nekdo mora biti odgovoren za izginule podpise. Objektivna odgovornost je po njeni oceni v tem primeru podana, medtem ko bi morala biti subjektivna krivda tudi dokazana, je dejala.

Od nepovezanih poslancev je med drugim razpravljal Ivan Vogrin, ki se je vprašal, ali Gorenaku morda ne delajo krivice, saj trije preiskovalni organi niso mogli ugotoviti, kje so se podpisi izgubili.

Velikokrat zašli s teme

Razprava je sicer velikokrat zašla tudi na teme, ki niso bile neposredno povezane z očitki iz interpelacije. Tako so nekateri poslanci SDS poslancem PS očitali, da skušajo z interpelacijo pozornost preusmeriti z nepravilnosti, v katere je vpleten predsednik PS Zoran Janković. Prav tako so ocenjevali, da bi bilo bolje, če bi čas, ki je namenjen interpelaciji, posvetili reševanju težav v državi.

Razprava se je razširila tudi na ukrepanje policije proti skrajnim skupinam na nedavnih demonstracijah, a je minister očitke o prekoračitvi pooblastil zavrnil.