FOTO: Hrvaška v EU: konec gneče na meji in dragih klicev z dopusta. Gospodarstvo v strahu

Državni zbor je po pričakovanjih ratificiral hrvaško pristopno pogodbo z Evropsko unijo. Ratificirati so jo morali z dvotretjinsko večino, ki pa že po dogovoru slovenske in hrvaške vlade o reševanju vprašanja prenesenih deviznih vlog Ljubljanske banke ni bila vprašljiva.

Pogodbo so poslanci ratificirali z 82 glasovi za in nobenim proti.

Seje DZ sta se udeležila tudi hrvaški premier Zoran Milanović in zunanja ministrica Vesna Pusić. Milanović je imel ob tem med drugim dvostranske pogovore s predsednico slovenske vlade Alenko Bratušek, sprejel ga je tudi predsednik republike Borut Pahor ter tudi nekdanji premier Janez Janša. Milanović se bo srečal tudi s predsednikom SD Igorjem Lukšičem in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Pusićevo je gostil zunanji minister Karl Erjavec.

Premierka je ob začetku razprave pred poslanci poudarila, da je EU prostor, kjer se medsebojni odnosi gradijo na "spoštovanju, dialogu in medsebojnem zaupanju". Kot je še dejala, evropska pot združuje in ustvarja pomembna zavezništva, to sporočilo pa mora tudi do vseh ljudi Zahodnega Balkana.

"V drugi polovici letošnjega leta bosta Slovenija in Hrvaška odločali skupaj kot polnopravni članici EU. Tam bomo govorili vsak svoj jezik in Evropa nas bo razumela. V trenutku krize pa se vprašajmo, ali mi razumemo Evropo," je še dejala premierka. Dodala je, da širitev EU prinaša stabilnost demokracije in gospodarsko uspešnost, kar je "oboje v našem interesu".

"Tudi finančno krizo, s katero se srečujemo, bomo lažje premagali skupaj," je dodala.

Zunanji minister Erjavec je pritrdil premierki, da je danes poseben dan. Kot je še dejal, sta državi rešitve "našli v evropskem duhu, medsebojnem zaupanju in spoštovanju", naloga obeh vlad pa je, da dosledno spoštujeta in uresničujeta dogovorjeno. Poudaril pa je, da evropska širitvena politika "ni čudežna paličica, a je odlično orodje za preobrazbo družbe in države ter prinaša razvoj in napredek na vseh področjih".

''Simbolično je izjemno pomembno, da je bilo glasovanje soglasno''

Janko Veber, predsednik DZ, je po ratifikaciji povedal, da takšno glasovanje pomeni, da je v DZ veljalo prepričanje, da je vstop Hrvaške v EU zelo pomemben tako za Hrvaško kot za Slovenijo. Pomembno je, da ratificirajo pogodbo tudi v preostalih štirih državah, ki tega še niso storile, je dodal Veber. ''Želim si, da bi življenje ob meji postalo še prijetnejše ali pa da bi bilo takšno, kot je bilo, ko smo živeli še v skupni državi,'' je dejal Veber.

Bratuškova pa je po ratifikaciji povedala, da je za obe državi to poseben in pomemben dan. Z dialogom smo vse ovire uspešno umikali, je dejala in dodala, da bo vstop Hrvaške v EU veliko prinesel tudi gospodarstvu obeh držav, saj se bodo tako odpravile številne ovire. ''Širitev EU prinaša stabilnost demokracije in gospodarsko uspešnost,'' je menila Bratuškova.

''Vesela sem, da je moj prvi uradni gost ravno Milanović. Tudi to je dokaz dobrih odnosov med državama. Vesela sem tudi, da se je mojemu vabilu odzval tudi Janša,'' je dejala Bratuškova in se še zahvalila vsem, ki so sodelovali pri postopku, ki je vodil v ratifikacijo. ''Hrvaški želim srečno v novi družini,'' je končala. 

Tudi Milanović se je še enkrat zahvalil Janši in vsem, ki so sodelovali. ''Simbolično je izjemno pomembno, da je bilo glasovanje soglasno. V demokraciji so različni pogledi, a včasih je prijetno videti soglasnost,'' je glasovanje o ratifikaciji komentiral hrvaški premier.

Glede na to, da nas veliko več povezuje, kot ločuje oziroma nas zdaj verjetno skoraj nič več ne ločuje, glede na to, da smo majhni državi, a vemo, kaj hočemo, da sodelovanje poteka v obojestransko korist, v prihodnje ne vidim bližjega sodelovanja, kot je s Slovenijo, je še dejal hrvaški premier.

Zapletlo se je zaradi varčevalcev LB

Slovenija je bila med zadnjimi državami, ki so ratificirale hrvaško pristopno pogodbo. Pred nami jo je ratificiralo 22 članic EU. Postopka ratifikacije še niso končali v Nemčiji in na Danskem, na Nizozemskem ter v Belgiji.

Zapletlo se je zaradi dvostranskega spora o vprašanju LB – točneje tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB in NLB na hrvaških sodiščih za prenesene devizne vloge zagrebške podružnice LB v imenu hrvaške vlade – ker je hrvaška vlada bankama aprila lani pooblastilo obnovila.

Slovenija je ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe pogojevala z umikom pooblastil hrvaške vlade, saj je vztrajala, da gre za vprašanje nasledstva. Državi sta nato po več poskusih vprašanje le rešili z memorandumom, ki sta ga predsednika vlad Slovenije in Hrvaške Janša in Milanović podpisala 11. marca in je mednarodnopravno začel veljati 19. marca.

In kaj bo vstop Hrvaške v EU prinesel Slovencem?

S prvim julijem naj bi se na mejnih prehodih s Hrvaško po 22 letih končale gneče. Skupna policija bo izvajala le še kontrolo potnih listov.

Predvidevajo, da se bo zato za dopustovanje na hrvaški obali odločalo še več Slovencev. Že lani jih je bilo tam več kot milijon in 100 tisoč. Med drugim bodo lastniki počitniških prikolic veliko lažje prehajali meje in nosili s seboj predmete, ki jih potrebujejo za nepozabne počitnice. Poleg tega se meja odpira tudi za domače živali.

Dopustnike bo navdušila tudi cenejša telefonija, bolj dostopne bodo zdravniške storitve in dvigovanje denarja.

Na drugi strani pa naše prodajalne zaradi konca vračanja DDV za Hrvate ne bodo več tako privlačne. Kljub temu naši trgovci pravijo, da še vedno pričakujejo precej kupcev s Hrvaške, predvsem v prodajalnah z blagovnimi znamkami, ki jih pri sosedih ni.

Prvega julija pade tudi meja za delavce, kar bi lahko povzročilo spremembe na trgu delovne sile, čeprav obmejni delodajalci pravijo, da jih za zdaj ne pričakujejo.

Kljub temu gospodarstvo vstopa sosede v EU ne spremlja neprizadeto. Gospodarstveniki opozarjajo na nevarnost, da bi Hrvaška pri tujih investitorjih zasenčila Slovenijo.