Poročilo o trojki: Nikomur ne odgovarja, povečuje revščino in ne popravlja napak

Evropski poslanci v sklepih o delu trojke menijo, da Evropska unija potrebuje bolj demokratične, pregledne, odgovorne in socialne mehanizme za boj proti krizi. Gre za prvo sistematično preiskavo dela Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - trojke, ki se je z vladami onemoglih članic evroobmočja dogovarjala o programih pomoči. Prvega je leta 2010 dobila Grčija.

Eden izmed poročevalcev o delu trojke, evropski poslanec iz Francije Liem Hoang Ngoc, ki prihaja iz vrst evropskih socialistov opozarja, da trojka nikomur ne odgovarja, kljub temu pa njene odločitve vplivajo na življenja milijonov ljudi.

V prvih sklepih so zapisali tudi, da bi EU moral v mehanizmih za boj proti krizi, zagotoviti demokratičnost in jasno predeljeno odgovornost, več pozornosti bi moral nameniti socialnim posledicam in možnosti popravkov priporočil, če se ta izkažejo za neustrezna.

Kritike trojke brez obraza, ki ne odgovarja nikomur

Preiskavo usmerjata že omenjeni Hoang Ngoc in Othmar Karas, oba iz desnosredinske Evropske ljudske stranke. O poročilu bodo evropski poslanci predvidoma glasovali na aprilskem plenarnem zasedanju. Do zdaj so od članov trojke in programskih držav dobili izpolnjene vprašalnike, zaslišali tri visoke predstavnike, ki so povezani s trojko in obiskali Lizbono ter Nikozijo, načrtujejo pa še obiska v Dublinu in Atenah.

Ker je trojka v zameno za denar terjala boleče ukrepe in reforme, je med mnogimi Evropejci postala grešni kozel za vse težave. Ena od stvari, ki ji jih kritiki najbolj zamerijo, je, da nima obraza, zato v očeh javnosti deluje nepregledno in ne odgovarja za svoje napake.

Po prihodu trojke vse več revščine, bogati pa še bogatejši

Ngoc in Karas priznavata, da ob izbruhu krize v območju evra 2010 morda res ni bilo alternative trojki in opozarjata, da je zdaj treba vzpostaviti sistem reševanja v okviru Evropske unije. Pri tem se zavzemata za okrepitev vloge reševalnega mehanizma ESM.

Obžalujeta nepreglednost in nejasno opredeljeno odgovornost pri delu trojke in opozarjata na napake. Pri tem se jima ne zdijo kritične neprave odločitve, ampak to, da niso bile pravočasno popravljene. Pri tem izpostavljata, da se je v štirih državah, ki so bile deležne programa pomoči trojke, od leta 2008 neenakost pri porazdelitvi dohodka nadpovprečno povečala, hkrati pa rezi socialnih prispevkov in rast brezposelnosti še povečujejo revščino.

Oba obžalujeta tudi preveč optimistične napovedi trojke glede rasti in nezadostno zavedanje političnega odpora proti spremembam v nekaterih državah ter opozarjata na morebitno navzkrižje interesov pri delu Evropske komisije in ECB v okviru trojke.

Ocenjujeta, da v prihodnje trojka ne bo več potrebna. Menita namreč, da bi moral EU okrepiti delovanje na podlagi metode skupnosti, saj medvladno sodelovanje šibi unijo. Poudarjata, da bi se moral ESM, ki je sedaj medvladna pogodba, razviti v organ, ki bi deloval pod okriljem evropske zakonodaje, za svoje odločitve pa bi odgovarjal Evropskemu parlamentu.

Trojka bi po mnenju obeh poročevalcev morala tudi okrepiti socialne razsežnosti delovanja in v pripravo ter izvajanje programov pomoči, tako obstoječe kot prihodnje, vključiti tudi socialne partnerje.