Zavrnjenih kar tretjina soglasij za priključitev sončne elektrarne na omrežje

Čeprav tehnologija fotovoltaike obstaja že desetletja, je pri nas pravi razcvet doživela nekje po letu 2017. Od takrat se je namreč v omrežje vsako leto priključilo vse več sončnih elektrarn. "Danes je tako v omrežje priključenih od 60 do 70 tisoč sončnih elektrarn. Toliko je tudi odjemalcev oziroma strank, ki imajo na strehi sončno elektrarno," je v Popkastu dejal Benjamin Žagar iz Gen-I Sonce. 

Je pa letos povpraševanje po novih sončnih elektrarnah nekoliko upadlo, saj je prenehala veljati stara NET metering shema, s katero se uravnavajo viški in manki elektrike, ki jo proizvede sončna elektrarna. Po novem namreč za vse, ki se odločijo za postavitev sončne elektrarne, velja nov način obračunavanja samooskrbe, pri katerem sta trajanje obračunskega obdobja in način obračuna dobavljene električne energije prosto določena s pogodbo o samooskrbi in v domeni dobavitelja električne energije. "Lansko leto, ko je bilo jasno, da se bo to zgodilo, so vsi investitorji relativno pohiteli z odločitvijo. Posledično je v začetku letošnjega leta povpraševanje po tovrstnih produktih nekoliko upadlo," je pojasnil Žagar. 

Mnogi se sprašujejo, ali se investicija v lastno sončno elektrarno sploh še izplača. "Odgovor je odločen da. Še vedno se izplača," pravi Andrej Šajn iz Gen-I. Cene električne energije še vedno zelo nihajo in dolgoročno bodo zaradi večje porabe elektrike šle zagotovo navzgor, meni Šajn. Ravno energetska samooskrba pa lahko gospodinjstvu omogoči, da svoj proračun zaščiti pred tovrstnimi nihanji cen elektrike. 

Sončna elektrarna zaradi svoje specifike – potrebuje namreč sonce – električne energije ne proizvaja neprestano in v enaki količini. In če je prejšnja shema spodbujala predvsem namestitev same sončne elektrarne, saj je gospodinjstvo ponoči in ob oblačnih dnevih energijo prejemalo iz omrežja, se gre zdaj še korak naprej pri samooskrbi. "Baterijski hranilniki so trenutno zelo privlačen dodatek k sončni elektrarni," je izpostavil Žagar, ki je v Popkastu razložil tudi, kako deluje in kakšne subvencije so na voljo.

Šajn pa je opozoril na še en pereč problem, s katerim se soočajo gospodinjstva pri t. i. zelenem prehodu. "Vse več je zavrnjenih soglasij za priključitev sončne elektrarne na omrežje," je opozoril. Če se nekdo odloči za investicijo v sončno elektrarno, mora najprej pridobiti soglasje od elektro distributerja – in dogaja se, da prejmejo negativen odgovor. "Da omrežje ne prenese oziroma ni sposobno še ene takšne elektrarne prevzeti. To je izziv, za katerega vsaj ta trenutek ni nekih pravih rešitev. Teh zavrnjenih soglasij ni malo. Tretjina vseh povpraševanj je zavrnjenih," je izpostavil. To pomeni, da približno tretjina gospodinjstev, ki je že sprejela odločitev, da postavi sončno elektrarno, tega ne more narediti zaradi omejitev obstoječega omrežja. 

Veliko ljudi si investicije kljub subvencijam ne more privoščiti, ali pa živijo v večstanovanjskih objektih ali objektih, ki niso primerni za postavitev sončnih panelov. V tem primeru se lahko odločijo za samooskrbne sončne skupnosti. Prva takšna samooskrbna sončna skupnost pri nas je letos zaživela v Ajdovščini. Sončne panele so postavili na strehah javnih objektov, trenutno pa je v skupnost vključenih že 185 gospodinjstev.

V zadnjem času je veliko govora o pametnih hranilnikih in pametnem omrežju. Kaj to sploh pomeni? Koliko stane investicija v sončno elektrarno in baterijski hranilnik? Koliko fizičnega prostora zavzame slednji? Odgovorom lahko prisluhnete v Popkastu, v katerem smo se dotaknili tudi novosti, ki šele prihajajo. Denimo, kakšna je prihodnost vodika in kaj se še obeta na področju nizkoogljičnih virov v prihodnjem desetletju.